Jump to content

Wp/isv/Belgija

From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
Wp > isv > Belgija
Država
Wp/isv/Belgija
nid.: België; fr.: Belgique; něm.: Belgien
Horugva
Gerb
Obča informacija
Polna nazvaKraljevstvo Belgija
nid.: Koninkrijk België; fr.: Royaume de Belgique; něm.: Königreich Belgien
HimnBrabantska
Glavny i najbolši gradBruselj
Služebne jezyky
Državna formafederalna parlamentska konstitucijna monarhija
Statistika
Plošča30 689[1] km² (136.)
Naseljeńje
  • Ocenka (2020): 11 492 641[2] ljudij (82.)
Valutaevro (EUR)
Časova zona
Kod ISO 3166BE
<mapframe> problems:
  • Attribute "latitude" has an invalid value
  • Attribute "longitude" has an invalid value
Koordinaty: Template:Wp/isv/Coord

Belgija, služebno Kraljevstvo Belgija, jest država v zapadnoj Evropě. Graniči s Niderlandami na sěveru, Němcijeju na iztoku, Ljuksemburgom na jugoiztoku, Francijeju na jugozapadu i imaje izhod k Sěvernomu morju na sěverozapadu. Imaje plošču 30.689 km² i naseljenje bolje 11.5 milionov ljudij (2022).[3] Naseljenje Belgije sostoji medžu drugymi iz Flamandcev (55,09%), Valoncev (31,50%), Italijanov (1,95%), Arabov (1,85%), Francuzov (1,10%), Niderlandcev (0,97%), Němcev (0,92%) i Portugalcev (0,60%). Gustota naseljenja jest okolo 379,6/km². Belgija imaje tri služebne jezyky: niderlandsky (ok. 60% naseljenja), francuzsky (ok. 40%) i němečsky (ok. 0,7% v vozhodnoj česti kraja). Glavny i največši grad jest Bruselj, ine velike grady sut Antverp, Gent, Šarlerua, Liež, Bruž, Namur i Ljoven.

Belgija jest suverenna država i federalna konstitucijna monarhija s parlamentskym strojem. Federativny ustroj jest dost složeny. Politična sistema jest osnovana na tako nazyvajemym «dvupolusnym federalizmom». Po jednoj straně jest unitarna država, od ktoroj nizše plasty sut zavisne v oblastah podankov, pensij, zdravotničskyh strahovok, spravědlivosti, odnošenij s čudžinoju i tako dalje, po drugoj straně Belgiju sostavjajut tri federalne regiony: Flamandsky region, Valonsky region i Region stoličnogo grada Bruselj. Kromě togo, Belgija takože sostoji iz treh spoločnostij: niderlandskogojezyčnoj, francuzskojezyčnoj i němečskojezyčnoj. Regiony sut odgovorne za děla svezane s vlastnoju zemjeju, napriklad za občiny (munipipalitety), upravjanje prostoru, zemjedělstvo, lěsničstvo, obsrědinu, transport, energiju, budovanje, trgovanje i trud. Spoločnosti zajmajut se kulturnymi, jezyčnymi i ličnymi dělami, sportom, obrazenjem, naukoju i zdravoohranjenjem. Vse federalne regiony i spoločnosti imajut vlastny parlament i vlastu vladu. Flamandske region i spoločnosti imajut obču parlament, ale deputati iz Bruselja ne imajut prava glasovati o dělah svezanyh s regionom. Vslěd povyšego Belgija imajut šest parlamentov (raněje: sedm) i šest sovětov ministrov.

Administrativno děljenje Belgije

[edit | edit source]

Belgija imaje složeny ustroj, osnovjeny na tako nazyvajemym «dvupolusnym federalizom». To znači, že mimo unitarnoj državy sut takože tri federalne regiony i tri spoločnosti.

Regiony (nid.: gewesten) sut:

Spoločnosti (nid.: gemeenschappen) sut:

  • niderlandskogojezyčna spoločnost,
  • francuzskojezyčna spoločnost,
  • němečskojezyčna spoločnost.

Bruselj jest jednočasno glavny glad Belgije, flamandskogo regiona i francuzskojezyčnoj spoločnosti. Glavny grad Valonije jest Namur, a glavny grad němečskoj spoločnosti jest Eupen.

Na uravnju medžu federalnymi regionami i občinami sut provincije. Belgija sostoji iz deseti provincij: pet v Flandriji, pet v Valoniji. Vsaka provincija imaje vladu i izbu provincialnyh deputatov. Tretji region, region stoličnogo grada Bruselj ne prinaleži nijednoj provinciji i ne sodrživaje provincije.

Regiony i provincije Belgije (dane iz 1-ogo januara 2022 g.)
Region Provincija Naseljenje Povrhnja
(km²)
Gustota
(ljudi/km²)
Herb Ime Glavny grad Herb Ime Glavny grad
Flandrija
Vlaanderen
Bruselj
Brussel
Antverp
Antwerpen
Antverp
Antwerpen
1.886.609 2.867 658,04
Flamandsky Brabant
Vlaams-Brabant
Ljoven
Leuven
1.173.440 2.106 557,19
Limburg
Limburg
Hasselt
Hasselt
885.951 2.422 365,79
Vozhodna Flandrija
Oost-Vlaanderen
Gent
Gent
1.543.865 2.982 517,72
Zapadna Flandrija
West-Vlaanderen
Bruž
Brugge
1.209.011 3.144 384,54
Valonija
Wallonie
Namur
Namur
Valonsky Brabant
Brabant Wallon
Vavr
Wavre
409.782 1.091 375,60
Eno
Hainaut
Mons
Mons
1.351.127 3.786 356,87
Liež
Liège, Lüttich
Liež
Liège
1.110.989 3.862 287,67
Luksemburg
Luxembourg
Arlon
Arlon
291.143 4.505 64,63
Namur
Namur
Namur
Namur
499.454 3.600 138,74
Region stoličnogo grada Bruselj
Brussels Hoofdstedelijk Gewest
Région de Bruxelles-Capitale
Bruselj
Brussel
Bruxelles
  1.222.637 161 7527,63

Političny ustroj

[edit | edit source]
Kralj Filip

Belgija jest tako nazyvajema «narodna monarhija», čto znači, že kralj ne vladaje državoju, ale narodom, i jegovo dostojenstvo ne zvuči «Kralj Belgije», ale «Kralj Belgov». Mimohodom, belgijsky kralj odigryvaje čisto formalnu rolju i ne imaje političnu vlast. Od 2013-ogo goda Belgijeju vladaje kralj Filip.

Budynok belgijskogo parlamenta

Belgija imaje šest parlamentov, ktore zajedno imajut 537 členov:

  • Federalny parlament Belgije (dvě izby: dolna izba s 150 členami i senat s 60 členami)
  • Parlament Flandrije (za Flamandsky region i flamandsku spoločnost: 124 členi)
  • Parlament Valonije (75 členov)
  • Parlement Regiona stoličnogo grada Bruselj (89 členov: 72 francuzskojezyčni, 17 niderlandskojezyčnyh)
  • Parlament francuzskojezyčnoj spoločnosti (94 členi: 75 členov valonskogo parlamenta plus 19 iz 72 francuzskojezyčnyh členov Bruseljskogo parlamenta)
  • Parlament němečskojezyčnoj spoločnosti (25 členov)

Dalje Belgija imaje šest vlad:

  • Federalna vlada (15 ministrov i 5 državnyh sekretarev)
  • Flamandska vlada (9 ministrov)
  • Valonska vlada (8 ministrov)
  • Vlada Regiona stoličnogo grada Bruselj (5 ministrov i 3 državni sekretari)
  • Vlada francuzskojezyčnoj spoločnosti (7 ministrov)
  • Vlada němečskojezyčnoj spoločnosti (4 ministri)

Belgija jest parlamentarna demokracija. Skoro vse politične partije sut podrazděljene po jezyku: sut partije za niderlanskogogovorečih, za francuzskogovorečih i za němečskogovorečih. Najvažnějše partije, ktore imajut prědstaviteljstvo v izbah federalnogo parlamenta sut slědujuče:

Najvažnějše politične partije v Belgiji[4]
Skračenje Polna nazva Ideologija Jezyk Čislo deputatov
dolna izba senat
N-VA Novo-flamandsky alians
Nieuw-Vlaamse Alliantie
flamandsky nacionalizm nid. 24 10
Vlaams Belang Flamandsky interes
Vlaams Belang
krajna pravica, flamandsky nacionalizm nid. 20 8
MR Reformatorsko dviženje
Mouvement Réformateur
liberalizm fr. 19 9
PS Socialistična partija
Parti Socialiste
socialdemokracija fr. 16 6
PVDA/PTB Partija truda Belgije
Partij van de Arbeid / Parti du Travail de Belgique
marksizm nid./fr. 15 6
Les Engagés Oddani
Les Engagés
hristijanska demokracija fr. 14 5
Vooruit Vprěd
Vooruit
socialdemokracija nid. 13 4
CD&V Hristijansko-demokratični i flamandski
Christen-Democratisch en Vlaams
hristijanska demokracija nid. 11 5
Ecolo-Groen Skonfederovani ekologisti za organizaciju originalnyh borb – Zelenj
Écologistes Confédérés pour l'Organisation de Luttes Originales – Groen
ekologizm fr./nid. 9 3
Open Vld Otvorjeni flamandski liberali i demokrati
Open Vlaamse Liberalen en Democraten
liberalizm nid. 8 3
DéFI Nezavisny federalističny demokrat
Démocrate Fédéraliste Indépendant
socialliberalizm fr. 1

Iztočniky

[edit | edit source]
  1. "be.STAT". Bestat.statbel.fgov.be. 26 novembra 2019.
  2. "Structuur van de bevolking" (na niderlandskom). Statbel. Data dostupa: 29 februara 2020.
  3. STATBEL: Struktura naseljenja.
  4. poslě parlamentarnyh izborov 9-ogo junija 2024-ogo goda.

Vněšnje linky

[edit | edit source]