Wp/isv/Lihtenštejn
| něm.: Liechtenstein | |
 | |
 | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Polna nazva | Knežstvo Lihtenštejn (něm.: Fürstentum Liechtenstein) |
| Himn | "Vysoko na mladom Rajnu" |
| Glavny grad | Vaduc |
| Najbolši grad | Šaan |
| Služebne jezyky | němečsky jezyk |
| Državna forma | unitarna parlamentska polukonstitucijna monarhija |
| Statistika | |
| Plošča | 160 km² (189 město) |
| Naseljeńje |
|
| Valuta | švejcarsky frank (CHF) |
| Časova zona | |
| Kod ISO 3166 | LI |
 Lihtenštejn na kartě | |
| Koordinaty: 47°09′N 9°33′E / 47.15°N 9.55°E | |
Lihtenštejn, služebno Knežstvo Lihtenštejn, jest država v Centralnoj Evropě. Nahodi se v Alpah i graniči so Švejcarijeju na zapadu i jugu i Avstrijeju na iztoku i sěveru. Lihtenštejn imaje površinu v 160 km², na ktoryh živut kolo 39 tysečev ljudij. Glavny grad jest Vaduc, najljudny grad jest Šaan.
Nazva državy proizhodi od prězimeni vladajučej dinastije, Lihtenštajnov. Oni stali vladati ozemjami Lihtenštejna kako česti Svetoj Rimskoj imperije v 1719 godu. Poslě razpuščeńja Svetoj Rimskoj imperije Lihtenštejn stal nezaležnoju državoju. Dolge gody Lihtenštajni ne žili v krajině, ktoroj vladali, a žili v svojih iměńjah v Avstro-Madjariji. Poslě razpada Avstro-Madjarije Lihtenštejn vošel v trgovy i valutny sojuz so Švejcarijeju. V čas Drugoj světovoj vojny država byla nevtralnoju, ale buduči němcami, dinastija Lihtenštajnov utratila iměńja v Čehoslovakiji i Poljskě poslě deportacije němcev iz njih. Lihtenštejn imaje diplomatičny spor s Čehijeju za tamte iměńja.
Lihtenštejn jest unitarna parlamentarska polukonstitucijna monarhija. Vhodi v Organizaciju sjedinjenyh narodov. Lihtenštejn imaje valutny sojuz so Švejcarijeju i koristaje kako valutu švejcarsky frank.
Lihtenštejn děli se na 11 krajin:
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka "Liechtenstein" v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).