Wp/isv/Španija

Država
Wp/isv/Španija
špan.: España
	Horugva
	Gerb
Obča informacija
Polna nazva	Kraljevstvo Španija ; špan.: Reino de España
Himn	"Kraljevsky marš"
Glavny i najbolši grad	Madrid
Državna forma	unitarna parlamentska monarhija
Statistika
Plošča	505 990 km² (51.)
Naseljeńje	Spis (2020): 47 450 795 ljudij (30.);
Valuta	evro (EUR)
Časova zona	UTC⁠±0 to +1 (WET i CET); lětom: UTC+1 do +2 (WEST i CEST);
Kod ISO 3166	ES
	<mapframe> problems: Attribute "latitude" has an invalid value; Attribute "longitude" has an invalid value;
	Koordinaty: Template:Wp/isv/Coord

Španija, služebno Kraljevstvo Španija, jest država v Zapadnoj Evropě s poněktorymi ozemjami v Afrikě črěz Gibraltarsky proliv i red ostrovov v Atlantičnom okeanu: Kanarskyh k zapadu od Sěvernoj Afriky i Balearskyh v Srědzemnom morju. S plosčju v 505990 km² Španija jest 2. najvelika država v Evropejskom sojuzu i 4. najvelika v Evropě. Naseljeńje jest veče 47.3 milionov ljudij dělaje ju 6. najljudnoju državoju v Evropě i 4. najljudnoju v ES. Glavny i najljudny grad jest Madrid.

Jej evropejske ozemje nahodet se na Iberijskom poluostrovu i graničet s Portugalijeju na zapadu, Francijeju i Andoroju na sěveru i britanskoju ozemjeju Gibraltar na jugu. Afrikanske ozemje Seuta i Melija dělajut Španiju jedinoju evropejskoju državoju s ozemjami na Afrikanskom kontinentu i graničet jedino s Marokom.

Španija jest unitarna parlamentska monarhija. Vhodi v Evropejsky sojuz i NATO. Valuta Španije jest evro.

Historija

Prvymi kultrami i narodami na ozemjah sovrěmennoj Španije byli davne iberijci, kelti, keltiberijci, vaskonci, turdetanci i oksitanci. Pozdněje v krajinu prišli inozemne narody, finikijci i greki, i osnovali trgove kolonije na južnom brěgu Španije. Kartagenska država zavojevala južnu Španiju k 3. stolětju do našej ery. Poslě vojn s kartagencami ozemje zavojevala Rimska republika i kontrovala jih do upada Zapadnoj Rimskoj imperije v 5. stolětju našej ery. Rimsky vliv stal osnovoju dlja sovrěmennoj španskoj kultury.

V čas upada Zapadnoj Rimskoj imperije na ozemjah Španije stali seliti se germanske plemena iz Centralnoj i Sěvernoj Evropy. S togo časa razne česti Španije kontrolovali svebi, alanci, vandali i visigoti, a čest južnoj Španije byla zavojevanoju Bizantijskoj imperijeju. K 5. stolětju visigoti stali glavnoju močju v krajině i osnovali Visigotsko kraljevstvo, ktoro zajmalo večinstvo Iberijskogo poluostrova.

V početku 8. stolětja v Visigotsko kraljevstvo vrtgnuli arabsko vojsko halifata Umajadov, čto bylo početkom 700-lětnej musulmanskoj kontroly nad južnymi čestami Iberije. Osnovana jimi država Al-Andalus stala velikym ekonomičnym i intelektualnym srědiščem, a grad Kordoba jednym iz najvelikyh i najbogatših v Evropě. Několiko hristijanskyh kraljevstv osnovali v sěvernyh okrajinah Iberije, glavnymi iz ktoryh byli Leon, Kastilija, Aragon, Portugalija i Navara. V slědne 7 stolětij hristijanske kraljevstva vojevali s muslimanskymi za južne ozemje Iberije, čto potom historiografija nazvala "rekonkistoju" (špan.: Reconquista, «prězavojevańje»), i v koncu izigrali s upadom poslědnjego muslimanskogo kraljevstva, Kraljevstva Granady, v 1492 godu. V tymže godu Kristofor Kolumbus pribyl v Novy svět po naručkě unije Kastilije i Aragona, s ktoroj počela se jedina španska država. Poslě konca rekonkisty kralji Španije prěslědovali i proganjali etnične i religiozne menšinstva, osoblivo jevrejev i muslimanov, črěz stroj španskoj inkvizicije. Odkrytje Novogo světa stalo velikym dlja Španije i s 16. do 19. stolětja ona imala jednu iz najvelikyh kolonialnyh imperij v historiji i jednu iz prvyh globalnyh imperij.

Administrativno děljeńje

Španija děli se na 17 avtonomnyh spoločnostij i 2 avtonomnyh grada:

Andalusija (špan.: Andalucía)
Aragon (špan.: Aragón)
Asturija (špan.: Asturias)
Balearske ostrovy (špan.: Islas Baleares)
Kanarske ostrovy (špan.: Islas Canarias)
Kantabrija (špan.: Cantabria)
Kastilija-La-Manča (špan.: Castilla-La Mancha)
Kastilija i Leon (špan.: Castilla y León)
Katalonija (špan.: Cataluña)
Valensijska spoločnost (špan.: Comunidad Valenciana)
Estremadura (špan.: Ětremadura)
Galisija (špan.: Galicia)
La-Rioha (špan.: La Rioja)
Spoločnost Madrid (špan.: Comunidad de Madrid)
Krajina Mursija (špan.: Región de Murcia)
Navara (špan.: Navarra)
Baskska krajina (špan.: País Vasco)
avtonomny grad Seuta (špan.: Ceuta)
avtonomny grad Melija (špan.: Melilla)

Iztočniky

↑ "Anuario estadístico de España 2008. 1ª parte: entorno físico y medio ambiente" (PDF). Instituto Nacional de Estadística (na španskom). Bylo arhivovano (PDF) iz iztočnika 24 septembra 2015. Data dostupa: 14 aprilja 2015.
↑ "INEbase / Demografía y población /Padrón. Población por municipios /Estadística del Padrón continuo. Últimos datos datos". ine.es (na španskom). Data dostupa: 11 februara 2021.

Vněšnje linky

Tutoj članok imaje prěvod iz članka "Spain" v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).

**Državy v Evropě** Collapse[pogled | besěda | izměniti]
Suverenne državy	Albanija Andora Armenija Avstrija Azerbajdžan Bělorus Belgija Bosnija i Hercegovina Bulgarija Čehija Črna Gora Danija Estonija Finlandija Francija Gruzija Grecija Hrvatija Irlandija Islandija Italija Kazahstan Kipr Latvija Lihtenštejn Litva Luksemburg Malta Moldova Monako Němcija Niderlandy Norvegija Objedinjeno Kraljevstvo Poljska Portugalija Rosija Rumunija San-Marino Sěverna Makedonija Srbija Slovakija Slovenija Španija Švecija Švejcarija Turcija Ukrajina Vatikan Vugrija
Državy s ograničenym poznańjem	Abhazija Arcah Kosovo Sěverny Kipr Južna Osetija Pridněstrovje

[1] "Anuario estadístico de España 2008. 1ª parte: entorno físico y medio ambiente" (PDF). Instituto Nacional de Estadística (na španskom). Bylo arhivovano (PDF) iz iztočnika 24 septembra 2015. Data dostupa: 14 aprilja 2015.

[2] "INEbase / Demografía y población /Padrón. Población por municipios /Estadística del Padrón continuo. Últimos datos datos". ine.es (na španskom). Data dostupa: 11 februara 2021.

[1]

[2]