Wp/isv/Črnogorsky jezyk

Tutoj kratky članok jest v začetku.

Možete pomogti Vikipediji uveličenjem članka. (May 2023)

Jezyk

Črnogorsky

črnogor.: crnogorski, црногорски
Standardy srbskohrvatskogo jezyka v 2006 godu. Krajiny, kde govoret na črnogorskom, sut kolorovane zelenym.
Obča informacija
Ozemja	Črna Gora i črnogorska diaspora
Govoritelji	kolo 230 tysečev (2011)
Pismo	latinica kirilica
Služebny status
Služebny jezyk	Črna Gora (soslužebny)
Poznanny jezyk menšinstv	Mali Iđoš (selo v Vojvodini, Srbiji)
Jezyčna rodina
Indoevropejske jezyky Baltoslovjanske jezyky Slovjanske jezyky Južnoslovjanske jezyky Srbskohrvatsky jezyk Črnogorsky jezyk

Črnogorsky jezyk (črnogor.: црногорски језик, crnogorski jezik) jest standardna kniževna forma srbskohrvatskogo jezyka, ktoru glavno koristajut črnogorjani, služebny jezyk Črnoj Gory. Razom s bosnijskym, hrvatskym i srbskym, črnogorsky jest jedna od četyrěh standardnyh kniževnyh form srbohrvatskogo pluricentričnogo jezyka. Standard črnogorskogo jezyka jest osnovany na štokavskom narěčju (točněje, na narěčju Iztočnoj Hercegoviny), takože kak i tri ine standardy.

Jezyk Črnoj Gory historično i tradicijno nazyvali ili srbskym ili črnogorskym. Ideja standardizacije oddělnogo od srbskogo črnogorskogo jezyka objavila se v 1990. lětah v čas razpada Jugoslavije od podpornikov nezaležnosti Črnoj Gory od Državnogo sojuza Srbije i Črnoj Gory. Črnogorsky stal služebnym jezykom Črnoj Gory poslě jej nezaležnosti i ratifikacije jeju novoj konstitucije 22 oktobra 2007 goda.

Črnogorsky može koristati latinicu ili kirilicu, ale jego aktivni podporniki prědpočitajut latinicu. V odrazlikě od bosnijskogo, hrvatskogo i srbskogo, črnogorsky imaje dvě dodatočne bukvy (latinične Ś, Ź — kirilične С́, З́). Kirilica nemaje tamtyh simbolov v Unikodu i kirilične dodatočne bukvy trěba stvarjati kombinacijeju s simbolom akuta.

Oficialny status i gledišče nositeljev jezyka

Položeńje črnogorskogo možno sravniti s hrvatskym i bosnijskym, hot jestvujut sušstvene razliky: srbsky, hrvatsky i bosnijsky imajut kniževny standard, a črnogorsky kniževny stanard ne ima.

Pytańje o kolikosti govoriteljev jest diskusijny. Suglasno danym prěpisa naseljeńja Črnoj Gory 2003. goda, 63,49% nazvali svojim rodimym jezykom srbsky, a 21,96% — črnogorsky. Suglasno prěpisu 2011. goda, črnogorsky rodnym jezykom nazvali 37%.

Ti, ktori zovut svojim rodimym črnogorsky, osnovno živut v staroj historičnoj krajině s centrom v v Podgorici. V sěveru dežavy, ktory sut prisjedinili v 1912. godu, boljšest govori srbskym.

Konstitucija Črnoj Gory, ktoru sut prijeli v 22. rujenja/oktobera 2007. goda, jest priznala črnogorsky oficialnym jezykom Črnoj Gory.

Diskusija o črnogorskom jezyku

Črna Gora jest jedin iz priměrov fragmentacije narodnoj identičnosti v Iztočnoj Evropě medže XX-XXI v.

Podporniki bytja oddělnogo črnogorskogo jezyka takož izstupali za političnu samostojnost Črnoj Gory. Učestniki črnogorskogo Pen-centra sut protestovali protiv konstitucije 1992. goda, ktora stvorila srbsky služebnym jezykom, argumentujuči to pravom každogo naroda na svoj jezyk, kako hrvatsky, bosnijsky, makedonsky ili moldavsky.

S 1. po 15. cvětenja/aprila 2011. goda v Črnoj Gorě šel prěpis ziteljev. Ješče do obavjeńja itogov něktori politiki izskazali prědpoklad, že mnogo mala čest žiteljev govori črnogorsky i čto tutoj jezykovy projekt propadl. Ale kolo 37% žiteljev tutoj državy myslet svojim rodimym jezykom črnogorsky. To jest na 5% bolje než v 2003. godu.

13. sněženja/dekembra 2017. goda ISO prijela rěšeńje ob priznańju črnogorskogo.

Vněšnje linky

• Tutoj članok imaje prěvod iz članka "Montenegrin language" v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).