Wp/isv/Jugoslavija

Horugva Jugoslavije od 1918 do 1941 goda, poslě 1946 goda ona imala takože črvenu zvězdu.

Karta Jugoslavije v medžuvojenny period (1918–1941) i v Hladnu vojnu (1945–1992).

Jugoslavija (srbohrv.: Jugoslavija, Југославија; sloven.: Jugoslavija; mak.: Југославија) byla država v Jugovozhodnoj i Centralnoj Evropě v večinstvu 20. stolětja. Ona javila se v 1918 godu poslě Prvoj světovoj vojny, pod nazvoju "Kraljevstvo srbov, hrvatov i slovencev" poslě sjedinjeńja Kraljevstva Srbije s prědběžnoju Državoju slovencev, hrvatov i srbov, ktoru sformovali na ozemjah byloj Avstro-Madjarije. Ona byla prvym sojuzom južnoslovjanskyh narodov v suverennoj državě poslě stolětij, v ktoryh tute ozemje byli čestju Osmanskoj imperije i Avstro-Madjarije. Petar 1. byl jej prvym kraljem. Kraljevstvo dobylo medžunarodno poznańje 13 julija 1922 goda na Konferencije poslannikov v Parižu. Oficialna nazva državy byla izměnjena na Kraljevstvo Jugoslavija 3 oktobra 1929 goda.

6 aprilja 1941 goda v kraljevstvo vtrgnuli sily Osi. V 1943 godu Demokratična federativna Jugoslavija byla proglašena partizanskym odporom. V 1944 godu kralj Petar 2., buduči togdy izgnancem, poznal ju kako legitimnu vladu Jugoslavije. Monarhija byla potom likvidovana v novembru 1945 goda. Poslě prěhoda republiky k komunističnoj vladě Jugoslavija byla prěimenovana v Federativnu narodnu republiku Jugoslaviju v 1945 godu. Ona dobyla ozemje Istrije, Rijeky i Zadara od Italije. Vodž partizanov Josip Broz Tito vladal državoju kako prědsědnik do svojej smrti v 1980 godu. V 1963 godu komunisti iznova prěimenovali Jugoslaviju, kako Socialističnu federativnu republiku Jugoslaviju (SFRJ).

6 sostavnymi republikami SFRJ byli SR Bosnija i Hercegovina, SR Črna Gora, SR Hrvatija, SR Makedonija, SR Slovenija i SR Srbija. SR Srbija imala 2 socialistične avtonomne provincije, Vojvodinu i Kosovo, ktore poslě 1974 goda byli bez malogo ravnymi inym členam federacije. Poslě ekonomičnoj i političnoj krizy v 1980 lětah i rasta nacionalizma Jugoslavija razpala se suglasno granicam jej republik, početkovo na 5 držav, čto stalo povodom Jugoslavskyh vojn. Od 1993 do 2017 goda Medžunarodny zločinny tribunal po byloj Jugoslavije sudil političnyh i vojennyh liderov kraja za vojenne zločinstva, genocid i ine zločinstva, ktore byli dějane v času tyh vojn.

Poslě razpada Jugoslavije republiky Črna Gora i Srbija sformovali smenšenu federativnu državu, Federativnu republiku Jugoslaviju (FRJ). Tuta država hotěla byti jedinym legalnym naslědnikom SFRJ, ale jej ohotě protivili se ine byle republiky. V koncu ona prijela rěšeńje Arbitražnoj komisije Mirnoj konferencije po Jugoslavije o spolnom naslědstvu i v 2003 godu jej nazvu izměnili na Srbija i Črna Gora. Država byla razpuščena v 2006 godu poslě referenduma v Črnoj Gorě, i Črna Gora i Srbija obydvě stali nezaležnymi državami. Kosovo imaje spor s Srbijeju o svojej nezaležnosti poslě jednostrannogo proglašeńja nezaležnosti v 2008 godu.

Vněšnje linky

• Tutoj članok imaje prěvod iz članka "Yugoslavia" v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).