Jump to content

Wp/isv/Polabsky jezyk

From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
(Redirected from Wp/isv/Полабскы језык)
Wp > isv > Polabsky jezyk
Jezyk
Polabsky
Obča informacija
Govoritelji0 (izumrly jezyk)
Pismolatinica
Jezyčna rodina

Polabsky jest izumrly slovjansky jezyk, ktory byl govorjeny v sěverovozhodnoj česti sovrěmennoj Němcije vozdolž rěk Laby i Odry. Zajedno s poljskym i kašubskym naleži k lehičskoj grupě zapadnoslovjanskyh jezykov. Vozhodno od teritorije, kde govorjeny byl polabsky, menje-bolje po liniji od Wittenberga do Berlina, nahodila se teritorija Srbolužičanov, ktori govorili na drugom zapadnoslovjanskom jezyku.

Poslědnja osoba, ktoroj polabsky byl materinsky jezyk, umrla v 1756-om godu: 88-lětnja vdova Emerenc Šultce (něm.: Emerentz Schultze) iz sela Dolgen.[1] Iz pričiny němečskoj kolonizacije vozhodnyh ozemij dolnosaksonsky stal novy jezyk na polabskoj teritoriji. Do početka 18-ogo stolětja polabsky byl ledva znany, ale v 1717 godu publikovana byla Collectanea Etymologica Gotfrida Vilhelma Lajbnica (něm.: Gottfried Wilhelm Leibniz), ktora sodrživala spisok slov i tekst na polabskom. Jednakože najbolje obširny sbor tekstov (i jednovrěmenno največši pametnik jezyka) byl Vocabularium Venedicum iz lět 1679-1719, ktory sostavil svečennik Kristian Hennig von Jessen (něm.: Christian Hennig von Jessen). Vsego okolo 2800 slov jest prědano. Kromě togo, prědane byli takože několiko molitv, jedna svatbena pěsnja i někoje narodne razkazy.

Polabsky jezyk do dnešnjego dnja ostavil mnogo slědov v topografičnyh nazvah, napriklad: Wustrow („ostrov”, polab.: Våstrüv), Lüchow (polab.: Ljauchüw), Sagard, Gartow, Krakow, i tako dalje. Pravdopodobno nazva Berlin takože proizhodi iz polabskogo korenje berl-/birl- „bagno, močar”.

Tekst

[edit | edit source]

Pěsnja ptic (svatbena pěsnja)

[edit | edit source]
Pěsnja ptic
Pěsnja ptic
Polabsky[2]

kåtü mes nenkă boit?
tölka mes nenkă boit.
tölka rici våpăk kå naimo kå dvemo:
joz jis vilťĕ grüznă zenă;
ne müg nenkă boit,
joz ne müg ninkă boit.

kåtü mes zątĕk boit?
strezĕk mes zątĕk boit.
strezĕk rici våpăk kå naimo kå dvemo:
joz jis vilťĕ molĕ ťarl;
ne müg zątĕk boit
joz ne müg zątĕk boit.

kåtü mes traivnĕk boit?
vorno mes traivnĕk boit.
vorno rici våpăk kå naimo kå dvemo:
joz jis vilťĕ cornĕ ťarl;
ne müg traivnĕk boit
joz ne müg traivnĕk boit.

kåtü mes ťauxor boit?
våuckă mes ťauxor boit.
våuckă rici våpăk kå naimo kå dvemo:
joz jis vilťĕ glupsĕ ťarl;
ne müg ťauxor boit
joz ne müg ťauxor boit.

kåtü mes šenťėr boit?
zojąc mes šenťėr boit.
zojąc rici våpăk kå naimo kå dvemo:
joz jis vilťĕ dralĕ ťarl;
ne müg šenťėr boit
joz ne müg šenťėr boit.

kåtü mes spelman boit?
büťăn mes spelman boit.
büťăn rici våpăk kå naimo kå dvemo:
joz jis vilťe dauďe råt;
ne müg spelman boit,
joz ne müg spelman boit.

kåtü mes daisko boit?
laiskă mes daisko boit.
laiska rici våpăk kå naimo kå dvemo:
rüzplăstaitĕ müją paizǫ,
bǫdĕ vosă daisko,
bǫdĕ vosă daisko.

Prěvod

Kto imaje byti nevěsta?
Sova imaje byti nevěsta.
Ale sova rěče k njim obadvom:
Ja jesm velmi skaredna žena;
ne mogu byti nevěsta,
ja ne mogu byti nevěsta.

Kto imaje byti mladoženih?
Strižik imaje byti mladoženih.
Ale strižik rěče k njim obadvom:
Ja jesm velmi malenky hlapec;
ne mogu byti mladoženih,
ja ne mogu byti mladoženih.

Kto imaje byti družba?
Vrana imaje byti družba.
Ale vrana rěče k njim obadvom:
Ja jesm velmi črny hlapec;
ne mogu byti družba,
ja ne mogu byti družba.

Kto imaje byti kuhar?
Volk imaje byti kuhar.
Ale volk rěče k njim obadvom:
Ja jesm velmi zlobny hlapec;
ne mogu byti kuhar,
ja ne mogu byti kuhar.

Kto imaje byti barmen?
Zajec imaje byti barmen.
Ale zajec rěče k njim obadvom:
Ja jesm velmi brzy hlapec;
ne mogu byti barmen,
ja ne mogu byti barmen.

Kto imaje byti muzik?
Bočan imaje byti muzik.
Ale bočan rěče k njim obadvom:
Ja imaju velmi dolgy kljun;
ne mogu byti muzik,
ja ne mogu byti muzik.

Kto imaje byti stol?
Lisica imaje byti stol.
Ale lisica rěče k njim obadvom:
Razstelite moju zadnicu,
ona bude vaš stol,
ona bude vaš stol.

Iztočniky

[edit | edit source]
  1. Wumrěta drjewjańšćina na proze do pśichoda? Rozhlad.de.
  2. Kazimierz Polański & James Allen Sehnert (1967). Polabian-English Dictionary. The Hague · Paris: Mouton & Co, p. 218–219.

Literatura

[edit | edit source]