Wp/isv/Staropermsko pismo

• 
  Komi-zyrjansky nadpis napisany staropermskym pismom na ikoně «Světa trojica zyrjanska» iz lět 1379-1400, nahodečej se v gradu Vologda.

Stefan Permsky na dragě do Moskvy

Dokument napisany staropermskym pismom

Stary logotip Komi-Zyrjanskoj Vikipedije

Staropermsko pismo (zyr.: Важ Перым гижӧм, 𐍮‎𐍐𐍕 𐍟𐍔𐍠𐍨𐍜 𐍒𐍙𐍕𐍩𐍜, takože znajemy kako abur () ili anbur) jest srědnjevěčno alfabetično pismo, ktory byl koristajemy do pisanja komi-zyrjanskogo jezyka od XIII-ogo do XVII-ogo stolětja. Nazva alfabeta jest osnovana na jegovyh prvyh dvoh bukvah: an i bur.

Abur iztvoril monah (i pozdnějši světy) Stepan Hrap, urodženy pravdopodobno v gradu Veliky Ustjug kako syn russkogo otča i komi-zyrjanskoj materi. V godu 1380 Stepan založil grad Ust-Vym, kde sbudoval prvu crkov na obyvanoj komi-zyrjanami teritoriji i načel pohristijanjati pogansko městno naseljenje. Vměsto prěobratiti poganskyh žiteljev s pomočju latinskogo, grečskogo ili staroslovjanskogo jezykov, Stefan načel učiti se komi-zyrjanskogo jezyka i stvoril dlja njego vlastno pismo, prisposobjeno do zvukov togo jezyka. Stefanovo pismo bylo čestično osnovano svobodno na kirilici i na grečskom alfabetu, ale takože na staropermskyh runnyh znakah. Hvala Stefanu komi-zyrjansky stal vtory kniževny uralsky jezyk, poslě vugrskogo, ale dolgo prěd finskom.

Staropermsko pismo bylo upotrěbjajemo do pisanja komi-zyrjanskogo jezyka do XVII-ogo stolětja, kogda russki misionari vvedli kiriličsku azbuku, ale od vrěmene do vrěmene i pozdněje, na priklad od poeta Ivan Kuratov. Za to, že staropermsko pismo ne bylo mnogo izvěstno, ono poněkogda služilo kako šifr dlja russkogo. V juniju 2014 g. staropermsko pismo bylo dodano do Unikoda versije 7.0.

9 maja, denj svetogo Stefana Permskogo (26 aprilja suglasno julianskomu kalendaru), takože jest denj slavjenja staropermskogo alfabeta.

Bukvy staropermskogo pisma

Bukva		Kirilica	Nazva	MFA	Primětky
	𐍐	а	an	[a]
	𐍑	б	bur	[b]
	𐍒	г	gaj	[g]
	𐍓	д, ԁ	doj	[d]
	𐍔	е, э	e	[e]
	𐍕	ж	žoj	[ʒ]
	𐍖	дж, җ	džoj	[dʐ]
	𐍗	з	zata	[z]
	𐍘	дз, ԅ	dzita	[dzʲ]
	𐍙	і, и, й, ј	i	[i], [j]
	𐍚	к	koke	[k]
	𐍛	л	lej	[l]
	𐍜	м	menö	[m]
	𐍝	н	nenö	[n]
	𐍞	о	voj	[o]
	𐍟	п	pej	[p]
	𐍠	р	rej	[r]
	𐍡	с	sij	[s]
	𐍢	т	taj	[t]
	𐍣	у	u	[u]
	𐍤	ч	čery	[tsʲ]
	𐍥	ш	šoj	[ʃ]
	𐍦	тш, щ	tšoj	[tʂ]
	𐍧	ы	yry	[ɨ]
	𐍨	ы	jery	[ɨ]
	𐍩	о	о, ӧ	[o], [ə]
	𐍪	о	о, ӧ	[o], [oː]
	𐍫	ф	ef	[f]	v čudžih slovah
	𐍬	х	ha	[x]	v čudžih slovah
	𐍭	ц	cju	[ts]	v čudžih slovah
	𐍮	в	ver	[v]	v čudžih slovah
	𐍯	ъ	jer	-	v čudžih slovah
	𐍰	ь	jeri	[ʲ]	v čudžih slovah
	𐍱	э	jat	[e]	v čudžih slovah
	𐍲	йэ	je	[je]	v čudžih slovah
	𐍳	ю	ju	[ju]	v čudžih slovah
	𐍴	я (ꙗ)	ja	[ja]	v čudžih slovah
	𐍵	я (ѧ)	ja	[ja]	v čudžih slovah