Wp/isv/Isus

Isus Hristos ili Jezus Hristos (davnogreč.: Ἰησοῦς Χριστός) v hristijanstvu jest Bog-Syn, bogočlověk i Mesija, odčinitelj člověčskyh grěhov. Epitet Hristosa jest Spasitelj.

Osnovne iztočniky o životopisu sut Evangelija i ine knigy Novogo Zavěta, a takož něktore dane od nehristijanskyh avtorov (napr., "Analy" Tacita).

Ličnost Isusa privodi k sporam srědi bogoslovcev i historikov. Diskusije vedut se o faktu jego jestvovanja, životopisu, jego idejah i jih vlivu na historiju i kulturu. Teologi, pridrživajučih se gledišča o jestvovanju Hristosa, myslet, že on jest rodil se v period 12.-4. g. do n. e. i umrl v period 30.-33. g. n. e.

V islamu jestvuje kako Isa ibn Marjam, veliko obožajemy prorokov. V judaističnyh tekstah togo časa Isus ne spominaje se i ne imaje religioznu rolju.

Proizhodženje i značenje imene

Imena "Isus" i "Jezus" izhodet od davnogreč.: Ἰησοῦς, ktoro izhodi od heb.: ישוע (Ješua).

Starohebrejsko ime "Ješua" jest kratky variant od "Jehošua" (heb.: יהושוע). Ono proizhodi od dvoh korenjev: ‎"Jahve" (ime boga) i "šuah" ("spasenje") i označaje "Jehova (Jahve) — spasenje".

Tuto ime najčesto davalo se v imenu Jehošua ben-Nuna (Jošua syn Nuna, v pravoslavnoj tradiciji zove se Isus Navin, v katoličskoj zove se Jozua ili Jošua).

"Hristos" jest grečsky priklad slova heb.: מָשִׁיחַ ([mašiah], "pomazany svetym olejem" ili "car").

Životopis suglasno Novomu Zavětu

Rodoslovje

V Evangelijah od Matěja i od Luky sut opisane razne rodoslovja. Jestvujut 3 teorije, objasnjajučih tuto:

to sut rodoslovja suglasno linijam materi (Marije) i otca (Jozefa);
Jozef jest syn leviratskogo supružstva;
rodoslovja sut izmysly.

Kratky životopis

Suglasno raznym danym, rodil se v period od 12 do 4 do našej ery. Najvelika čest větv hristijanstva vyznavajut negrěšno začetje. Črěz 8 dnjev on je byl obsěčeny i nazvany Isusom v Jeruzalemskom Hramu. O životu do kreščenja ne jestvujut věrodostojne dane.

V priblizno 30 g. jest prijel kreščenje, v čas ktorogo, po Evangelijam, Svety Duh jest obvěstil o božskoj prirodě Isusa:

Kogda sut krestili se vsi ljudi, krestil se i Isus. Kogda on molil se, otvorilo se nebo, i Svety Duh sošel na Njego v tělesnom vidu, kako golub, i jest byl glas nebesny, govoreči: "Ty jesi Syn Moj omiljeny; Ty imaješ Moju blagosklonnost!"
Evangelije od Luky, glava 3, stihy 21 i 22

Poslě kreščenja Isus jest odšel v četyridesetidnjevnu samotu, a potom jest počel propovědovati. V tutoj čas on jest izbral v početku 12 najblizkyh poslědovateljev (apostolov), a poslě togo ješče 70, takože nazyvajemyh apostolami.

Poslědnja sedmica života Hristosa (Velika ili Strastna sedmica) jest dost dobro opisana v Evangelijah.

Isus nakazal apostolam Petru i Joanu ustrojiti Tajnu večerju. Večerom ona je byla provedena s 12 apostolami. Na tutoj večerji Isus jest izslovil pojetje evharistije, a takož prědviděl prědavstvo jednogo iz apostolov.

Nočeju sledujučego dnja Isusa vzeli suglasno navedenju Judy Iskariota, osudili i razpeli na križ.

Vněšnje linky

Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Иисус» v Vikipediji na russkom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).