Wp/isv/Hebrejsky jezyk

Jezyk
Hebrejsky
	Ozemje, kde hebrejsky jest rodny jezyk boljšesti ili jest služebny jezyk, ale ne osnovny
Obča informacija
Ozemja	Izraelj
Narodnost	Hebreji
Govoritelji	9,3 milliona; kak rodny jezyk: 5,3 miliona;
Pismo	Hebrejsko pismo
Jezyčna rodina
	Afroazijatske jezyky Semito-hamitske Semitsky Zapadnosemitsky; ; ; ;

Hebrejsky (heb.: עִבְרִית, MFA: [ʔivˈʁit] ili [ʕivˈrit]) jest severozapadny semitsky jezyk, vhodeči do sostavu afroaziatskoj jezykovoj rodiny. Regionalny dialekt hanaanskyh jezykov, na ktorom sut govorili izraeliti i ktory regularno se koristal kak prvy jezyk do 200 goda n.e., a takože kak liturgičny jezyk judaizma (s početka perioda Vtorogo Hrama) i samaritanizma.^[1] Jezyk byl vozrodženy kak razgovorny jezyk v 19 stolĕtju i jest jedinym uspěšnym velikym priměrom jezykovogo vozrodženja. To jest jediny hanaansky jezyk, a takože jedin iz dvoh severozapadnyh jezykov, na ktoryh govoret dodnes.^[2]^[3]

Etimologija

Moderno slovo «hebrejsky» odnosi se k starogrĕčskomu Ἑβραῖος i aramejskogo 'ibrāy. Vsi one v koncu odnoset se k biblijskomu hebrejskomu (עברי), jednomu iz něktoryh imen hebrejskogo naroda. Tradicijno ono razuměje se kak pridavnik, osnovany na imenu prědka Abrahama, Evera, spomněnogo v 1. Knigě Mojseja 10:21.

Iztočniky

Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Hebrew» v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).

↑ Chomsky, William (1957). Hebrew: The Eternal Language (na anglijskom). Philadelphia: The Jewish Publication Society of America. str. 1–13.
↑ Grenoble, Leonore A.; Whaley, Lindsay J. (2005). Saving Languages: An Introduction to Language Revitalization. United Kingdom: Cambridge University Press. str. 63. ISBN 978-0-521-01652-0. Bylo arhivovano iz iztočnika 8 aprilja 2023. Data dostupa: 28 mareca 2017. Hebrew is cited by Paulston et al. (1993:276) as 'the only true example of language revival.'
↑ Fesperman, Dan (26 aprilja 1998). "Once 'dead' language brings Israel to life Hebrew: After 1,700 years, a revived language becomes a common thread knitting together a nation of immigrants with little in common except religion". The Baltimore Sun. Sun Foreign Staff. Bylo arhivovano iz iztočnika 29 mareca 2017. Data dostupa: 28 mareca 2017.

[1] Chomsky, William (1957). Hebrew: The Eternal Language (na anglijskom). Philadelphia: The Jewish Publication Society of America. str. 1–13.

[2] Grenoble, Leonore A.; Whaley, Lindsay J. (2005). Saving Languages: An Introduction to Language Revitalization. United Kingdom: Cambridge University Press. str. 63. ISBN 978-0-521-01652-0. Bylo arhivovano iz iztočnika 8 aprilja 2023. Data dostupa: 28 mareca 2017. Hebrew is cited by Paulston et al. (1993:276) as 'the only true example of language revival.'

[3] Fesperman, Dan (26 aprilja 1998). "Once 'dead' language brings Israel to life Hebrew: After 1,700 years, a revived language becomes a common thread knitting together a nation of immigrants with little in common except religion". The Baltimore Sun. Sun Foreign Staff. Bylo arhivovano iz iztočnika 29 mareca 2017. Data dostupa: 28 mareca 2017.

[1]

[2]

[3]