Jump to content

Wp/isv/Hristijanstvo

From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
Wp > isv > Hristijanstvo
Hristos Pantokrator, bizantijsky stilj, katedrala Čefalu, Sicilija.

Hristijanstvo jest abrahamičska jednobožska religija, ktora jest osnovana na žitju, učeńju i čudah Isus iz Nazareta, znajemogo hristijanami ako Hristos, ili «mesija», ktory jest srědišče hristijanstkoj very. Hristijanstvo jest najveliky věrozakon světa[1][2] s nad 2,4 miliardami poslědovateljev,[3][4] ili 33% globalnogo naseljenja, znajemyh ako hristijani. Hristijani sut boljšest naseljenja v okolo dvuh tretinah držav i ozemij světa.[4] Oni mnet, čto Isus jest syn božji i spasitelj ljudstva, čij prihod ako mesije (Hristosa) byl prědskazanym v Starom zavětu.[5]

Hristijanstvo naraslo iz judaizma[6][7][8] i načelo se kako judaistična sekta vsrěd 1. stolětja.[9] Ono proizošlo iz rimskoj provincije Judeje i bystro razprostranilo se v Siriji, Evropě, Anatoliji, Mesopotamiji, Zakavkazju, Egiptu, Etiopiji i Indijskom podkontinentu, i k koncu 4. stolětja ono stalo oficialjnym državnym věrozakonom Rimskoj imperije.[10][11] K erě Velikyh geografičnyh odkrytij hristijanstvo razprostranilo se v oboh Amerikah, Okeaniji, Podsaharskoj Afrikě i inyh čestah světa črěz misionarsko dělo i kolonizaciju.[12][13][14]

Tečeńja

[edit | edit source]

V 431 godu hristijanstvo podělilo se na tyh, ktori uznajut postanovjenja sobora v Efesu, i tyh, ktori jih odstranili (crkvi nestorianske, asyryjske ili prědefesske).

V 451 godu poefessko hristijanstvo podělilo se na tyh, ktori uznajut postanovjenja sobora v Halkedonu, i tyh, ktori jih odstranili (crkvi iztočne ili nehalkedonske).

V 1056 godu halkedonsko hristijanstvo podělilo se na katolicizm i pravoslavje. Vo glavě Katoličskoj crkvy jest papa, biskup Rima, a pravoslavje imaje red avtokefalnyh pravoslavnyh crkvij v raznyh državah.

Po 1510 godu Martin Ljuter načel protestantizm. Najboljše odlomki protestantisma sut pjatidesjatniki (279 milionov ljudij), evangelikanji (215 milionov) i anglikanji (85 milionov).

Iztočniky

[edit | edit source]
  1. Zoll, Rachel (19 dekembra 2011). "Study: Christian population shifts from Europe". Associated Press. Data dostupa: 25 februara 2012.
  2. "The Global Religious Landscape: Christianity" (PDF). Pew Research Center. dekembra 2012. Data dostupa: 30 julija 2012.
  3. "Christianity 2015: Religious Diversity and Personal Contact" (PDF). gordonconwell.edu. januara 2015. Data dostupa: 29 maja 2015.
  4. 4.0 4.1 ANALYSIS (19 dekembra 2011). "Global Christianity". Pew Research Center. Data dostupa: 17 avgusta 2012.
  5. Woodhead, Linda (2004). Christianity: A Very Short Introduction. Oxford: Oxford University Press. str. n.p.
  6. Stephen Benko (1984). Pagan Rome and the Early Christians. Indiana University Press. str. 22–. ISBN 978-0-253-34286-7.
  7. Doris L. Bergen (9 novembra 2000). Twisted Cross: The German Christian Movement in the Third Reich. Univ of North Carolina Press. str. 60–. ISBN 978-0-8078-6034-2.
  8. Catherine Cory (13 avgusta 2015). Christian Theological Tradition. Routledge. str. 20–. ISBN 978-1-317-34958-7.
  9. Robinson, George (2000). Essential Judaism: A Complete Guide to Beliefs, Customs and Rituals. New York: Pocket Books. ISBN 978-0-671-03481-8.
  10. Religion in the Roman Empire, Wiley-Blackwell, by James B. Rives, page 196
  11. McManners, Oxford Illustrated History of Christianity, pp. 301–03.
  12. Muslim-Christian Relations. Amsterdam University Press. 2006. ISBN 978-90-5356-938-2. Data dostupa: 18 oktobra 2007.
  13. Fred Kammer (1 maja 2004). Doing Faith Justice. Paulist Press. str. 77. ISBN 978-0-8091-4227-9. Data dostupa: 18 oktobra 2007.
  14. Christian Church Women: Shapers of a Movement. Chalice Press. mareca 1994. ISBN 978-0-8272-0463-8. Data dostupa: 18 oktobra 2007. In the central provinces of India they established schools, orphanages, hospitals, and churches, and spread the gospel message in zenanas.

Vněšnje linky

[edit | edit source]

Template:Prěvod