Wp/srr/A ƭat Roog

From Wikimedia Incubator
< Wp‎ | srr
Wp > srr > A ƭat Roog
Yoonir
Mbot


O ngim no Seereer mbaa A ƭat Roog (a iɗat ale jofna ma Roog) refu o ngim wargal no Seereer. Seereer kaa may a qaaj aka mbogeerna a ɗelem, xaaj lu refna kaa xooya o yalo xe no ɗelem le ta numna. o ngim fo ne Seereer we mbaɗoor taa o yaal den koy a nanna lool boo yooɓano andiran. Ke a ɗelem ake ngutatiraa fop, gon le nda nGoy taa o yaaloye kaa nan lool boo na layoƭ ale. Nu ɗeetanga, o yaal oxen Saafi we Koox Seen (ta layeel Kooh mbaa Kooh Seen na layoƭ ale) a nanda lool fo o Yaal oxen ndut we fo noon we. Boondik, Koox seen kaa nan lool fo o yaal oxen Seex we refna Roog Seen (ta layeel: Rooh mbaa Rooh Seen na layoƭ ale). A kon ake ndefna Kooh fa Rooh kaa nand oyo lool taa mboog neda mbaɗoorteel. No Seereer wena ndeefaa o gim Seereer, a yoɓa lool o ga’ ten waanaa mbaɗwaa mbaa nda nGeɗaa yaal weene fop fo kuu wagna ref o ɗelem den.

A yoba kaa wiin a ndamtaa o ngim no wiin we ngenna Afrik a cuur ale. No mayu boo na safe ken yaal xamxam ke, gon na cuur ale njagaa boo da mbugna ne’ o ngim no we ngenna Afrik. o Ngim no Seereer refee a cuur too Seereer Resource Centre (SRC) (NGel Ñoowdandir Ceereer ne (NG. Ñ. C)) ne’ tee o ngim no Seereer gon laaga. Mayu no wena ndeefa o ngim onGe, wena ƥaala o ngim Seereer, we njegna xamxam no ngim fo Cosaan no Seereer, kaa ndamit gon leene kaa xedna mba kaa jageerna o ne’tel o ngim no seereer fo o ngim no we genna Afrik fop. No Seereer we koy gon leene xe refa yaa fo duɓaaɓ wa nda nGoy toogun o ngim no xeet seereer yaam a sikandoogun. A yooɓa koy o ga’ wiin waa ngenna Senegambi (fo kuu wagna ref xeet den mbaa o ngim den) a ndamtaa o ngim Seereer a cuur. Boo no xe ref ina meen o yaal saax Leopool Sedaar Sengoor, a rimel a ref o seereer, a ref u o xaa geenu ina o ngim fo cosaan no seereer, fo o ngim kerceen num fop yaqane ta xewtoogu o ngim no seereer cuur. O yaal o and o seereer oxe refna Babakar Sidiix Juuf, a reefa na falay Henry Gravrand na (la civilisation sereer, vol II : Pangool, Nouvelles éditions africaines, Dakar (1990), p. 142, ISBN 2-7236-105) kaa lay ee:

o ngim no we ngenna Afrik o ɗetangan no ngim no Seereer, a jega ke moƈna may no ke o ngim a fofna. A jega o nGalaat onGa feñeerna, na jofna ta xotnel no yaal oxe o ñoow in fa a pi’in fop a xat na. ɓektel yiif ka cosaan a geenin na, ta andiranaa paax fo ponu. A paɗax aka fop a and na, mana faɗoortel. Naana xeɗtel. O ñoow ola nimbaan na, we nduteena njegna, wiin wa nduteena da inoor no pangool ke no wiin Roog we, no yaal xa and axe, babadin we no we adwan na a paɗax ale, no Saltigi ke, weene fop a ndef waana topatwaa wiin we fa a paɗax den. O ñoow den fop oxe sukadikwa no ngim. A ɗat o ngim wargal oo, laa waag’eena xoytaa: "o yaal oxe no kiin."
Babakar Sidiix Juuf

Ƭeetyo ne[edit | edit source]

Ta inoor na[edit | edit source]

  • The Seereer Resource Centre (SRC) (NGel Ñoowdandir Ceereer (NG. Ñ. C)) www.seereer.org
  • Diouf, Babacar Sédikh, Le Sérère, Paganism Polythéiste ou Religion Monothéiste [na] Camara, Fatou Kiné (PhD) ; Seck, Abdourahmane (PhD), Secularity and Freedom of Religion in Senegal: Between a Constitutional Rock and a Hard Reality, p 860-61 (PDF - p. 2-3)
  • Thiaw, Issa Laye, La religiosité Seereer, avant et pendant leur Islamisation. Ethiopiques n°54, revue semestrielle de culture négro-africaine, Nouvelle série volume 7, 2e semestre (1991) [1]
  • Gravrand, Henry, la civilisation sereer, vol II : Pangool, Nouvelles éditions africaines, Dakar (1990), p. 142, ISBN 2-7236-105