Wp/isv/Aluminij
Aluminij (hemičny simbol — Al, od lat. Aluminium) — hemičny element 13. grupy 3. perioda periodičnoj sistemy hemičnyh elementov, imajuči atomny nomer 13.
Prosta substancija aljminij je legky paramagnetičny metal srěbristo-běloj barvy.
Historija
[edit | edit source]Nazvanje elementa proishodi od lat. alumen — kamenec, alum (mineral aluminija).
Vprvo aluminij byl iziskyvan danskym fizikom Hansom Erstedom (Hans Christian Ørsted) v lětu 1825. On je redukoval hlorid tutogo elementa amalgamoju kalija pri nagrěvanji i oddělil metal. Pozdněje Erstedov sposob byl izlěpšen Fridrihom Volerom (Friedrich Wöhler), koj je koristal dlja redukovanja hlorida aluminijevogo do metala čisty metaličny kalij i takože je opisal himične svojstva aluminija.
Vprvo polupromyslnym sposobom aluminij byl polučeny v lětu 1854 Sen-Klerom Deviljem (Henri Etienne Sainte-Claire Deville) et al. podolg metoda Volera, ale s zaměnoju kalija na vyše bezpečny natrij. Lěto po tom na Parižske izstavkě 1855 goda on je exponoval slitok metala, a v lětu 1856 je polučil aluminij elektrolizom raztopjenoj dvojnoj soli hlorida aluminija-natrija.
Fizične svojstva
[edit | edit source]- Metal srěbristo-běloj barvy, legky
- Gustota — 2,712 kg/m³
- Topišče tehničskogo aluminija — 658 °C, aluminija vzsoke čistoty — 660 °C
- Udělna teplota topenja — 390 kJ/kg
- Temperatura kypěnja — 2,518.8 °C
- Udělna teplota izparenja — 10.53 MJ/kg
- Udělna teplotna kapacita — 897 J/kg·K
- Krěpkost (vremeno suprotivjenje napruženju) odlitogo aluminija — 10..12 kg/mm², deformovanogo — 18...25 кг/мм²
- Tvrdost po Brinelu — 24—32 HB
- Vysoka plastičnost: tehničsky — 35%, čisty — 50%, valjcuje se do tonkogo lista ili folie
- Jungov modul — 70 GPa
- Puasonovo odnošenje — 0.34
- Aluminij imaje vysoku elektrovodivost (37·106 Sm/m — 65% od elektrovodivosti mědi) i teplovodivost (203·105 W/(m·K)), ovladaje vysokoju světloodražajučju sposobnostju
- Aluminij je slabym paramagnetikom
- Temperaturny koeficient linearnogo razširenja 24.58⋅10−6 К−1 (20—200 °C)
- Udělno suprotivjenje 0.0262—0.0295 Ω·mm²/m
- Temperaturny koefficient elekričnogo suprotivenja 4.3⋅10−3 K−1. Aluminij prěhodi v supervodivo stanje pri temperature 1.2 К.
- Tvrdost po Moosu — 2,75
- Aluminij tvori slitiny bez malogo so vsemi metalami. Najvyše znane sut jego slitiny s mědju (aluminjeve bronzy), magnijem (duraluminij) i kremnijem (siluminy).
- Aluminij imaje priblizno dvukratno vysšu teplovodivost, než železo, i polovično taku, kako imaje měd.
Vnešnje linky
[edit | edit source]- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Алюминий» v Vikipediji na russkom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).