Wp/isv/Žytomyr
Administrativno děljeńje | |
---|---|
Država | Ukrajina |
Region | Žytomyrska oblast |
Okrug | Žytomyrsky okrug |
Obča informacija | |
Osnovany | 884 |
Plošča | 168,8 km² |
Nasěljeńje (2022) | 261 624 ljudij |
Žytomyr (ukr.: Житомир [ʒɪˈtɔmɪr]; rus.: Житомир [ʐɨˈtomʲɪr]; pol.: Żytomierz [ʐɨˈtɔ.mjɛʂ]; yi?זשיטאָמיר) jest grad v sěvernoj česti zapadnoj poloviny Ukrajiny. Jest administrativny centr Žytomyrskoj oblasti i Žytomyrskogo okruga. Povrhnja grada jest 65 km², a naseljenje sostojalo se iz 263 507 ljudij v 2021 g. po prěpisu togo goda.
Žytomyr nahodi se pri několikyh važnyh dragah: medžu Kyjevem i Varšavoju, medžu Minskom i Izmailom, i medžu poněkojimi velikymi gradami Ukrajiny. Kromě togo, Žytomyr takože jest glavno srědišče poljskogo menšiny v Ukrajině. V gradu nahodet se rimskokatoličska katedrala i veliko rimskokatoličsko grobišče, založeno v 1800 g.
Historija
[edit | edit source]Suglasno legendě grad založil ok. 884 g. Žytomyr, knez slovjanskogo plemene Drěvljanov. Žytomyr naležal do najvidnyh gradov Kyjevskoj Rusi. V 1240 g. ograbili go mongolske vojska Batu Khana.
V 1320 g. Žytomyr byl aneksovany Velikym knezstvom Litvy i v 1444 g. dostal magdeburgske prava. Poslě Lublinskoj unije (1569) grad stal čest Korony Poljskogo kraljevstva, a vslěd Vtorogo poděla Poljsky (1793) prěšel v ruky carskoj Rosije, kde od 1804 byl stolica Volynskoj gubernije.
Podčas perioda ukrajinskoj nezavisnosti v lětah 1917–1920 Žytomyr nahodil se poslědovateljno v Ukrajinskoj narodnoj republikě (UNR), Ukrajinskoj državě hetmana Pavla Skoropadskogo i ponovno v UNR. V 1918 Žytomyr v tečenju několikyh sedmic daže funkcionoval kako narodna stolica UNR. Jednakože ukrajinska borba za nezavisnost byla neuspěšna i od 1920 g. Žytomyr nahodil se pod okupacijeju Sovětskogo Sojuza, kako čest Ukrajinskoj socialističnoj sovětskoj republiky. V lětah 1932–1933 grad močno utrpěl iz pričiny Holodomora.
V času Vtoroj vsesvětskoj vojny Žytomyr i okoliny nahodili se pod okupacijeju nacističnoj Němcije, od 9 julija 1941 g. do 12 novembra 1943 g., a potom ješče raz od 19 novembra do 31 dekembra 1943 g. Heinrich Himmler iměl svoju štab-kvartiru v tako nazyvajemom «Žytomyrskom občim okrugu». Podčas vojny v žytomyrskoj krajině takože aktivna byla Ukrajinska povstanča armija (UPA), ktora vojevala protiv Němciji i Sovětskomu Sojuzu za nezavisnost Ukrajiny. Poslě razgroma nacističnoj Němcije, Žytomyr povrnula se pod sovětsku vlast i ponovno stala čest Ukrajinskoj socialističnoj sovětskoj republiky.
Od 24 avgusta 1991 g. Žytomyr nahodi se v nezavisnoj Ukrajinskoj državy.
Galerija
[edit | edit source]-
Dom narodženja Jaroslava Dombrovskogo, generala Parižskoj komuny
-
Dom ukrajinskoj kultury
-
Filharmonija i stara vodna věža
-
Oblastna dětska biblioteka
-
Pravoslavny katedrala «Spaso-Prěobraženskyj».
-
Pravoslavna crkov Svetogo Myhajla
-
Rimskokatoličska katedrala Svetoj Sofije
-
Rimskokatoličsky kostel Svetogo Joana
-
Luteransky kostel
-
Narodny zemjedělsky universitet
-
Državny universitet Ivana Franka
-
Muzej Koroljova