Wy/sl/Ingušetija

From Wikimedia Incubator
< Wy‎ | sl
Wy > sl > Ingušetija

Opozorilo:

Pri potovanju v Ingušetijo obstaja velika nevarnost umorov in ugrabitev s strani lokalnih tolp ali vladnih sil, odmevnih kaznivih dejanj, občasnih državljanskih nemirov in terorističnih dejavnosti. Potniki se morajo pred potovanjem na to območje posvetovati s svojim veleposlaništvom in zaprositi za strokovne informacije. Več zahodnih vlad odsvetuje vsa potovanja v Ingušetijo.

Ingušetija je republika na severnem Kavkazu Rusije, ki meji na zahodu na Severno Ostijo, na vzhodu na Čečenijo in na jugu na Gruzijo. To je najmanjša ruska regija.

Mesta[edit | edit source]

Ingušetija ima štiri večja mesta. Rastoče glavno mesto, Magas, bo končno postalo peto:

  • Magas — ustanovljen iz nič leta 1995 kot upravna prestolnica Ingušetije, v kateri zdaj živi približno 3000 prebivalcev.
  • Karabulak — mesto na ravnini
  • Malgobek — mesto z naftnim poljem, v katerem zdaj živi približno 20.000 čečenskih beguncev
  • Nazran — največje mesto, glavna vstopna točka in nekdanje glavno mesto; ob meji s Severno Osetijo
  • Sunža — včasih stanica Orjonikidževskaja — največji ruralni kraj v Rusiji

Druge znamenitosti[edit | edit source]

Ingušetija in okoliška območja

Za obisk česar koli, razen glavnih mest, je potrebno dovoljenje Ruskega zveznega varnostnega urada, še zlasti za tujce.

  • Armki — sovjetsko zdravilišče v gorah jugozahodne Ingušetije
  • Dariali — gorska vas (aul) v čudoviti pokrajini Džejrak
  • Gulojki — gorska vas (aul) z več stolpi v Južni Ingušetiji v soteski Asi
  • Targim — grad v gorah
  • Erzi — grad v gorah
  • Vovnuški — grad v gorah
  • Zgodovinsko-kulturni rezervat Jerak-Asa — opazovalni stolpi in letoviški kompleks
  • cerkev Taba-Jerdi — starodavna inguška krščanska cerkev
  • Tsori — grad v gorah
  • Olgeti — gorska vas

Kaj morate vedeti[edit | edit source]

Inguši so sorodniki Čečenov in delijo z njimi sunitsko islamsko vero ter svojo usodo v uporništvu zoper Ruse. V začetku 19. stoletja je neki čečanski učenjak večino Ingušev mirno spreobrnil v islam. Tako kot Čečene je tudi Inguše Stalin obtožil sodelovanja z nacisti in jih deportiral v Kazahstan. Ko jim je Hruščov dovolil vrnitev domov, so ugotovili, da so se na nekdanji inguški zemlji naselili njihovi pravoslavni sosedje, Osetinci, kar je sprožilo nasilen etnični konflikt, ki traja še danes.

V letih 1929–1991 je bila Ingušetija združena s Čečenijo v Čečensko-Inguško ASSR, ki se je nato razdelila. Do leta 1991 je prvi inguški predsednik Ruslan Aušev poskušal pomagati že tako šibkemu gospodarstvu, ko pa se je začela prva čečenska vojna, je to za gospodarstvo pomenilo velikanski problem. Po Aušhevovem uspehu je propadlo. Vendar je bil prisiljen zapustiti položaj, ko se je začela druga čečenska vojna. Aušev je ustanovil tudi mesto Magas.

Do leta 2002 je na položaj prišel Murat Zjazikov, od takrat pa so se politične in gospodarske razmere poslabšale, Zjazikov pa je bil deležen ostrih kritik zaradi neupoštevanja človekovih pravic, korupcije ter socialnih in političnih težav. Razlog za to so bile domnevne ugrabitve, nezakonito pretepanje, nezakonite aretacije in umori osumljencev, ki so jih izvajale zvezne sile in lokalna policija ter zavezniške paravojaške enote. Leta 2008 je nepriljubljenega Zjazikova nasledil novi predsednik Junus-bek Jevkurov, ki je začel kampanjo za izboljšanje razmer v regiji.

Zaradi slabih razmer v republiki je ta postala magnet za terorizem čečenskih in inguških upornikov, popotniki pa so jo še naprej neradi obiskovali. Regija je skrajno revna, saj je zaposlenih le 5 od 10 ljudi, velik del prebivalstva pa živi v hudi revščini in zasluži manj kot 2 USD na dan.

Odprto vojskovanje se je končalo leta 2015 in od takrat se na območje postopoma vrača občutek normalnosti. Regija se počasi obnavlja, kaj pa jo čaka v prihodnosti, lahko samo ugibamo.

Čeprav večina prebivalcev Ingušetije živi v večjih severnih mestih, Inguši menijo, da je njihova resnična dediščina povezana s starodavnimi auli (kamnitimi vasmi na vrhu gora) na jugu Ingušetije, zlasti ob soteski Asija.

Kako vstopiti[edit | edit source]

Magas, Ali Jurt in Ekaževo. V ozadju Kavkaško pogorje.

Državljani tujih držav morajo imeti za obisk gorskih delov Ingušetije posebno dovoljenje. Ta dovoljenja izdaja urad FSB v Nazranu ali pa ga dobite po spletu. Svojo željo za obisk sporočite precej pred potovanjem. Ruski državljani ne potrebujejo več dovoljenja, imeti pa morajo potni list.

Z letalom[edit | edit source]

Letala iz Moskve (letališče Vnukovo ali Šeremetjevo) v Ingušetijo Magas (letališče v bližini Ordžonekidžovskaje):

  • Jutranji let z družbama Pobeda (ob 8.20) in UTair (ob 09.40)
  • Popoldanski let z Aeroflotom (14.55).

Alternativne poti: Letališče Beslan letališče v Severni Osetiji in letališče Grozni v Čečeniji.

Z vlakom[edit | edit source]

Na teden pelje s postaje Kazanski v Moskvi nekaj vlakov v Nazran. Vožnja traja 40 ur.

Avgusta 2018 je vlak 146Э zapuščal moskovsko postajo Kazanski ob sodih dnevih ob 23.16 in v Nazran prispel ob 06:55 (31 ur 39 min). Vlak 145С je zapustil Nazran (isti dan kot je prispel 146Э) ob 23.22 in prispel v Moskvo ob 06.07 (30 ur 45 min).

Z avtobusom[edit | edit source]

Vsakodnevno vozi avtobus iz Moskve (železniška postaja Pavelecki ali Kazanski) v Nazran (čas potovanja več kot 24 ur). Vsakodnevno vozi avtobus iz Groznija, Nalčika in Stavropola. Avtobus vozi v Moskvo in nekatera južna ruska mesta (npr. Vladikavkaz).

Potovanje naokoli[edit | edit source]

Taksi, avtobus.

Pogovor[edit | edit source]

Vsi razumejo rusko ter inguško. Inguščino imenujejo ГІалгІай мотт (Ğalğaj mott). Sorodna je čečenščini in pogosto se govorijo tudi drugi regionalni jeziki. Angleško ne zna tudi v največjem mestu Nazranu skoraj nihče.

Nakupi[edit | edit source]

Sprejemajo evre in ameriške dolarje in jih menjajo v rublje. Bankomati so številni; obstaja celo v vasi Džejrak. Najboljši kraj za nakupovanje: osrednja tržnica v Nazranu.

Cene so na splošno višje kod drugje v Rusiji in primerljive s cenami v Moskvi.

Prehrana[edit | edit source]

  • »Assa« — restavracija v Nazranu
  • »Vstreha«

Pijača[edit | edit source]

Zaradi krepitve protiruskega sentimenta so prodajalne z alkoholom priljubljena tarča muslimanskih skrajnežev. Priporoča se, da se turisti izogibajo teh prodajaln. Napadi so pogosti, čeprav običajno kupci niso žrtve.

Spanje[edit | edit source]

  • Hotel »Assa« v Nazranu

Učenje[edit | edit source]

  • Inguška državna univerza

Nezaposlenost v Ingušetiji je približno 50-odstotna. Naftna industrija propada.Najboljši kraj za delo tujcev so mednarodne humanitarne organizacije in zdravstvo.

Ostanite varni[edit | edit source]

V Ingušetiji od konca druge čečenske vojne (1999–2009) ni več spopadov, vendar se neredko zgodi napad peščice preživelih borcev, ki ga lokalne službe pregona pogosto takoj nevtralizirajo. Zato se ni treba bati.

Zdaj je celotno ozemlje Ingušetije, pa tudi ozemlje sosednje Čečenije, popolnoma odprto za tujce, vendar pri vstopu v to republiko vsi avtomobili in njihovi potniki vozijo mimo policijskih postaj. Če boste kot tujci v Ingušetijo vstopili z avtomobilom ali avtobusom iz sosednjih regij (na primer iz Severne Osetije ali Čečenije), vas bodo zagotovo vprašali po namenu potovanja. Če bodo slišali želeni odgovor »turizem«, vas bodo tiho preskočili. Lokalna policija in agenti FSB s posebno sumničavostjo gledajo na tujce iz muslimanskih držav, na splošno pa na vse tujce (ne glede na državljanstvo), ki imajo islamsko ime in/ali priimek. Bojijo se namreč, da bi lahko prišli sem, da bi se pridružili borcem, ki se skrivajo v gorah in gozdovih. Vsa vozila bodo preiskali glede sumljivih in prepovedanih predmetov (droge, eksplozivi, večje količine denarja, večja količina alkohola in cigaret, lahko prebrskajo vaš telefon in iščejo sumljive dejavnosti ali prisotnost pornografije).

Bodite pripravljeni, da boste kot tujec pod prikritim nadzorom agentov FSB (zvezna varnostna služba) in informatorjev. Za večjo varnost je tu priporočljivo najeti lokalnega vodnika, čeprav v Ingušetiji v zadnjem desetletju niso zabeležili nobenega napada upornikov na tujce.

V Ingušetiji so ženske za moške nedotakljive. Če ste moški, potem poskušajte sploh ne komunicirati z lokalnimi neznanimi ženskami (zlasti ne z mladimi dekleti), razen če je to nujno potrebno. Kar zadeva konservativnost in splošne svoboščine, so razmere v Ingušetiji veliko milejše kot v sosednji Čečeniji, vendar včasih bolj konservativne kot v Dagestanu ali sosednji Severni Osetiji, Stavropolskem kraju ali Kabardinu-Balkariji.

Ostanite zdravi[edit | edit source]

Ne pijte vode iz pipe. Coca-Cola in Pepsi sta lahko ponarejena in nezdrava. Uporabljajte vodo iz vodnjakov, npr. blizu vasi Barsuki.

Spoštovanje[edit | edit source]

Ingušetija je tradicionalistična islamska družba, zato se morajo obiskovalci primerno obnašati. To je konservativna regija, v kateri se mešajo islamski in vajnaški običaji in tradicije. Kljub temu, da je regija pretežno islamska, ni predpisanega kodeksa oblačenja kot v sosednji Čečeniji, večina lokalnih prebivalcev, tudi žensk, pa je zelo liberalnih, čeprav je vse to pogojno. Obenem ne boste videli žensk, oblečenih v kratke kratke hlače ali krila ali z odprtimi rameni ali trebuhom. Nekatere ženske sicer raje nosijo tančico, vendar to dejansko ne velja za obiskovalke.

Na splošno domačini želijo bolje spoznati tujce in so praviloma uslužni do obiskovalcev tega nemirnega območja. Lokalni prebivalci Ingušetije obiskovalce obravnavajo kot goste, zato ne zamudite te priložnosti. Politična mnenja vedno zadržite zase, da se izognete morebitnim nevarnostim.

Inguši verjamejo in so ponosni, da so svobodnejši in bolj demokratični ljudje od Čečenov, in menijo, da je njihova republika precej svobodnejša od sosednje Čečenije. Tu namreč ni uveljavljena izključna diktatura ene osebe in vodja republike se občasno menja, prav tako pa ne bo težko kupiti alkohola.

Odnosi med Inguši in Osetinci so zelo napeti. Poskusite se izogniti tej temi in tudi ne hvalite sosednje Severne Osetije. Občutljiva je tudi tema meja Ingušetije, saj Inguši zahtevajo del ozemlja Severne Osetije, Čečenci pa večino ozemlja same Ingušetije.

Povezovanje[edit | edit source]

Mobilni telefon[edit | edit source]

V Ingušetiji so trije zvezni operaterji GSM (MTS, Beeline, Megafon), ki pogosto ponujajo brezplačne ali vsaj zelo poceni kartice SIM. Če nameravate ostati nekaj časa in ohraniti stike z prebivalci Ingušetije in drugih severnokavkaških držav tudi pozneje, raje razmislite o nakupu lokalne kartice SIM kot o gostovanju. Za nakup kartice SIM v trgovini boste za identifikacijo potrebovali potni list. Za urejanje dokumentov potrebujete le pet minut, cena pa je manj kot 10 USD.