Wp/mos/Kalbelia

From Wikimedia Incubator
< Wp‎ | mos
Wp > mos > Kalbelia
Rũ-bɛd sẽn maand sũ-noog, 1868

Kalbelia wã yaa wa-yã-rɩt-rɩk-rɩka buud sẽn yit Thar we-raoogã sẽn be Rajasthan, Ɛnd soolmẽ wã.[1] Rɩk-kãngã yaa b buud-gomdã pʋɩɩr n kɩt tɩ pagb ne rap maand-a.

Kalbelia buudã[edit | edit source]

A Kalbelias yaa Sage Kanifnath karen-bi-poak sẽn yũud rãam n paam n tõogd waafã la rũmsã.[2][3]

B pʋɩka kalbelii wã sull a yiib sẽn yaa Daliwal la Mewara. Pĩnd wẽndẽ, Kalbeli wã ra yikda zĩig n kẽnd zĩig a to. B sẽn da maand n yɩɩd yaa tɩg yãg la b koosd ligbd yũud. B rɩtda zĩm-bɛd, rũms, tãns, wed-rãmba, bõon-dãmba, pʋsã la bʋʋsã. Woto yĩnga, b sẽn get yɩɩlã la b sẽn maandã wõnda wa kibayã. B boond-b lame tɩ Sapera la Jogira, Gattiwala la Poogiwara. Kɛlbɛli wã neb wʋsg n be Pali wã, tɩ b tũ ne neb a taab sẽn be Ajmer, Chittorgarh la Udaipur wã. B vɩɩ vɩɩm sẽn pa zems ne taab la b yaa buud-goam nins sẽn be sorã pʋgẽ wã.

Rajasthani nebã kibs a ye, Kalbelia

Sẽn yɩɩd fãa, Kalbelia rao wã ra zãada kobra ne b gãag-n-taag-nsaag-nseeg n kẽnd zak ne zak, tɩ b pagba wã yɩɩl, n dans la b bõos b pagbã tɩ b kõ b ligdã. B waoogda kobra wã, la b yetame tɩ b ra na n kʋ bõn-kãensã ye. Tẽnsẽ, sã n wa paam tɩ kibr kẽ roogẽ, b ra boondda a Kalbelia t'a yõk kibrã, n zãag-a n da pa kʋ-a ye. Sẽn yɩɩd fãa, b ra yaa neb sẽn pa tar b mens n vɩ tẽn-kãng pʋgẽ. B vɩ logtor sẽn yaa b sẽn boond tɩ Deras pʋsẽ. A Kalbeli wã zãada b tãb-biisã n kẽnd zĩig a to, n maand sor sẽn pa kaoosd. Yʋʋm wʋsg pʋgẽ, Kalbeli wã bãngame tɩ b sẽn be zĩigã wã, b bãngda b sẽn tõe n maan bũmb ninsã, la b bãngame tɩ bãag toor-toor sẽn be tɩɩm pʋsẽ wã yaa b sẽn tõe ne b sẽn na n wa paam ligd toɛy-toɛyã. [Tõnd sẽn na n tool-y neda]

Yʋʋmd 1972 wã, b sẽn wa n yiisd "Wildlife Act" wã, b kɩtame tɩ b yiis kalbeliya rãmbã sẽn da yaa wa b sẽn da nong n maand sɩlemã. Rũndã-rũndã, b sẽn maand yɩɩlã yaa ligd sẽn yaa kãseng n kõt-b ligd wʋsgo, la b bãngda b sẽn maandã wʋsg Hind soolmẽ la tẽns a taabã. Yaa wakat fãa la b tõe n maan yɩɩr n kõ-b la b basd tɩ b kẽngd tẽn-kaoodb zĩisẽ, tɩ kɩt tɩ b tʋmd pʋʋgẽ, wall b rɩtg b naandã n kõ-ba.[4]

B yaa Hindus-rãmbã, la b waoogda kibay. B waoogda Naga la Manasa, la b daar sẽn yaa sõng yaa Naga Panchami. A Kalbeli wã yaa toor ne Hindã neb wʋsg sẽn yaa a taaba. Kalbelia nebã zãada Apadravya. B sẽn pa maand woto wã, b pa na n yĩm b kũum ye (b sẽn maand wa Hindã rãmbã sẽn maand tẽns a taabã). A sɩd segd n yaooda pʋg-paalmã ba wã yõodo, la a ba wã me segd n yaood-a-la a kãadem yĩnga.[5]

Kalbelia wãbgã[edit | edit source]

Kalbelia ra-kablã sẽn maand weoogẽ wã

Kalbelia wã yaa Rajasthan tẽnga nebã kibs sẽn maand n maand kibsã, sẽn yaa Kalbelia buud-gomdã pʋga. B yɩɩl la b rãamã yaa sũ-noog la b sẽn yãgd b mensã sẽn yaa bũmb ning sẽn wilgd tɩ b yaa Kalbeli wã. B sẽn maand woto wã wilgda yão-rãmbã sẽn get b sẽn na n tall b mensã ne b yɛlã sẽn toeemdã, la b sẽn get b tʋʋmd Rajasthani tẽn-tẽngã pʋgẽ wã.

Rɩtbã yaa pagb sẽn yeelg fu-rãmb sẽn yaa zũnd sẽn yaa wa b sẽn kẽed ne wãbgã, n maand wa we-rũng sẽn maandã. B paka b yĩngrã fut sẽn boond tɩ angrakhi la b gãneg b zug sẽn boond tɩ odhani. B boond b yĩngrã laag tɩ lehenga. A yeelg-b-la ne fu-miuug la ne wĩndg sẽn pa zems la b sẽn yeelg-ba.

Rɩtb nins sẽn kẽes b toog wã yɩɩlda yɩɩl-tũudb wala pungi, sẽn yaa bug-vʋʋg tʋʋm-teed sẽn yaa b sẽn da maand n na n yõk kibay, dufli, been, khanjari - b sẽn boond tɩ b sẽn boond t'a morchang, khuralio la dholak n na n kɩt tɩ yɩɩl-dãmbã yɩɩl wa b sẽn dat n maan to-to. B sẽn kiidã, b maandda tatwã ne b sẽn maand to-to wã, la b paka teed sẽn yaa wa tãnsã, la fu-rãmb sẽn yaa wa b sẽn maan ne zĩ-gɛt-dãmb la sãnem laadã. Sẽn paasd ne yɩɩlã, b sẽn maand yɩɩlã paasda tao-tao, la yɩɩl me paasda rẽ.[6]

B yɩɩla sẽn yit tẽn-kʋdse la b sãn-kẽengẽ wã n kɩt tɩ b yɩɩl yɩɩl ne yɩɩl sẽn yit tẽn -kʋdse. B mii a Kalbeli wã tɩ b gʋlsda yɩɩl b sẽn maand b toorẽ wã yĩnga, la b improviseed yɩɩl b yɩɩlã. Yɩɩn-kãensã la dansã yaa gom-biis sẽn yaa toor ne buud toor-toore, la b pa tar sɛb la zãmsg sɛb ye. Yʋʋmd 2010 soabã pʋgẽ, UNESCO wilgame tɩ Rajasthan tẽnga kareng la dansã sẽn boond tɩ Kalbelia wã yaa b sẽn boond tɩ "Band sẽn pa tarã" pʋga.[7]

Ges-y me[edit | edit source]

  • Gulabo Sapera
  • Ghoomar: Ghoomar yaa Indi soolmã Rajasthan soolmẽ wã pagbã sẽn mi n mi n mi b yɩɩlã.
  • Rajasthani people
  • Romani people
  • Dom people
  • Lom people

Sebtiise[edit | edit source]

  1. http://www.indianfolkdances.com/kalbelia-folk-dances-of-rajasthan.html
  2. https://www.youtube.com/watch?v=80mRulg6oS4
  3. https://www.bhaskar.com/rajasthan/rajsamand/news/rajasthan-news-kalbelia-society-did-guru-worship-at-guru-kanifnath-samadhi-053645-4200770.html
  4. http://www.unesco.org/culture/ich/index.php?lg=en&pg=00011&RL=00340
  5. https://homegrown.co.in/article/803739/the-kalbelia-the-infamous-gypsies-of-rajasthans-deserts
  6. http://www.unesco.org/culture/ich/index.php?lg=en&pg=00011&RL=00340
  7. http://www.unesco.org/culture/ich/index.php?lg=en&pg=00011&RL=00340

Zems-n-taase[edit | edit source]

  • Kalbelia: Kamla Sallu nath sapera ne sullã
  • Jaisalmer Ayo: Zĩigã kʋɩlense
  • A Suramnath Kalbelia Sapera sẽn gom Kalbelia nin-buiidã yelle
  • A Kalbelias rãmb fotã
  • Kalbelia futã
  • Kalbelia: Rajki-Puran Nath Sapera ne a sullã
  • "Kalbelia", World Music Central
  • Kalbelia: Cobra Gypsies - kɩbar sẽn pid ne kibay
  • KALBELIA RAJASTAN nebã yɩɩla la b saoodẽ
  • Kalbelia sẽn be Etazĩni - Katrina Ji
  • v
  • t
  • e

Dom people

  • v
  • t
  • e

Dance in India