Wp/isv/Prěvod
Možete pomogti Medžuvikiju, popravivši jego. (April 2023)
Prěvod kako proces tako i rezultat jest prědmetom raziskyvanij prěvodoznavstva.
Suglasno Romanu Jakobsonu trěba različati tri tipy prěvoda: medžujezyčny (napr. iz anglijskogo na medžuslovjansky ili iz medžuslovjanskogo na anglijsky), vnutrijezyčny (napr. iz jednogo dialekta na drugy dialekt togože jezyka) i medžukodny (napr. iz koda znakov živopisa na slovesny kod).[1] Iz drugoj strany psiholog Nikolaj Žinkin glasi, da razuměnje jest prěvod iz naturalnogo jezyka na vnutrny. Obratny prěvod — izpověd.[2]
Češsky učeny Jiří Levý podčrkaje, že prěvod jest proces mnogyh rěšenij. Prěkladatelj izbiraje razne sposoby izražati smysl.[3] Umberto Eko različaje tri tipy zamyslov: intentio auctoris (zamysl avtora), intentio operis (zamysl tvora) i intentio lectoris (zamysl čitatelja). Stil i tip teksta (to je zamysl tvora) podgovarjajut jego interpretaciju.[4]
Smysl ne jest vino, ktore prěkladatelj prolivaje iz džbana v džban, ibo smysl ne jest možno odděliti od formy. Za Poljakov dom jest prěd vsem sěmja, rodina, a za Rusov – budynok. ‘Sěmja’ jest konotacija poljskogo slova dom. Ona izčezaje v doslovnom prěvodu na russky jezyk.
Suglasno naučnikam člověk vidi, slyši, razuměje to, čto vidi, slyši, razuměje jegov mozg, ravno kako tolmač prěkladaje ne to, čto avtor je izrěkl, a to, čto on je srazuměl.[5]
Iztočniky
[edit | edit source]- ↑ "Якобсон - О лингвистических аспектах перевода". philology.ru (na russkom). Data dostupa: 2 aprilja 2023.
- ↑ "Жинкин - О кодовых переходах во внутренней речи". philology.ru (na russkom). Data dostupa: 2 aprilja 2023.
- ↑ "Przekład jako proces podejmowania decyzji" (PDF) (na poljskom).
- ↑ Eco, Umberto (1994). The Limits of Interpretation (na anglijskom). Indiana University Press. ISBN 978-0-253-20869-9.
- ↑ "Nowoczesna teoria przekładu a dwa poziomy komunikacji" (na poljskom).