Wp/isv/Poznanj
Poznanj (pol.: Poznań) jest glåvny gråd regiona Velikopoljskoj v Poljskoj krajině. On stoji na rěkě Varta. Aktualno v Poznanju jest priblizno 535 000 ljudij[1]. Stereotipično Poznanj jest glåvno znany v Poljskoj krajině od Poznanjskyh kozlov, dobroj organizovanosti i jedanja kartofljev.
Historija
[edit | edit source]Počętky gråda sųt od 9 stolětja. Poznanj, zajedno s Gněznom byl najvyše važny gråd, tut byl takože zamòk Mješka Prvogo, prvogo historičnogo knęźa Poljskoj krajiny.
Råzvoj gråda byl poškodženy v 17-om i 18-om stolěťju, glåvno od mnogyh vojòn. V 1793 lětě Poznanj byl prisjedinjeny do Prus. Pomalo povyšal sę nomer Němcev v Poznanju - v čas Prvoj Světovoj Vojny bylo jih uže vyše 40%.
V čas germanizacije Poznanjani počęli tako zvanų "organičnų råbotų" - to znači ekonomičnų solidarnosť medžu Poljakami i povyšanje učęstničstva Poljakov v lokalnoj ekonomiji. V 19 stolětju pruska vlada počęla tvoriti v Poznanju mnoge fortifikacije - jih srědina byla velika Citadela. Na počętku 20-ogo stolětja byli stvorjene mnoge nove prusske domy, kako napr. Zamòk Kajzera, Biblioteka Kajzera, Muzej Kajzera i druge.
V 1918 lětě poljsko povstanje zakončilo vladanje Prusov v grådě i cělom regioně Velikopoljskoj.
V čas Vtoroj Světovoj Vojny Poznanj byl zajęty Němcami v 10.09.1939 i byl glåvny gråd tako zvanogo regiona "Werthegau" i čęsť Poljakov byla prěseljena do Generalnoj Gubernije. V 1944 město bylo poškodženo od aliatskyh bombardovanj. Němci počęli prětvarjati Poznanj na gråd-tvrdžų daby zaustaviti pohod Črvenoj Armije. Tęžky boj ob gråd zakončil sę s koncem němečskoj okupacije v 23.02.1945. Iz povoda Vtoroj Světovoj Vojny Poznanj byl uniščeny v 55%.
V lětah 50-yh 20-ogo stolětja Poznanj imal veliky industrialny promysl - glåvno metaljev i jedanja. Iz drugoj stråny råzvoj gråda stvoril druge tehničske problemy - druge sektory råzvivali sę vyše pomalo. Problemy s kvartirami počęli pogaršati sę, ljudi byli takože nezadovoljeni vvodženjem stalinovskyh sistemnyh i ekonomičskyh metod.
V 28.06.1956 v Poznanju počęl sę masovy protest råbotnikov, prvy v Poljskoj krajině od konca Vtoroj Světovoj Vojny i byl krvavo udavjeny - pogynųlo vyše 70 ljudij, bliz 600 bylo ranjenyh i 746 zatvorjenyh. Od togo protesta komunistična vlada nemnogo sliberalizovala politikų i ekonomijų. Od 1989 lěta, s koncem komunizma, arhitektura gråda izměnila sę mnogo, počęla sę velika privatizacija, počęli takože prihoditi råzlični investori iz zagranice. [2]
Turistika
[edit | edit source]
Něktore turistične atrakcije gråda:
- Staro Trgovišče i Stary Gråd - historičny centr gråda
- Poznanjska Fara(katoličska crkòv jezuitov)
- Poznanjske Kozly(na Starom Trgovišču)
- Katoličska Crkòv Františkanov
- Prva katedra v Poljskoj krajině - Katedra sv. Petra i Pavla i Tumsky Ostrov
- Zamòk Prěmysla II-ogo
- Zamòk Kajzera
- Plošča Dvoh Križev - pamętnik protestov 1956
- Univeristet Adama Mickjeviča - Collegium Maius i Collegium Minus
- Park Citadela i grobišča na Citadelě
Iztočniky
[edit | edit source]- ↑ Statystyczne Vademecum Samorządowca https://poznan.stat.gov.pl/vademecum/vademecum_wielkopolskie/portrety_miast/miasto_poznan.pdf
- ↑ Rys historyczny Poznania https://www.poznan.pl/mim/s8a/-,p,25064,25065.html