Wp/isv/Poznanj

Različne města v Poznanju

Poznanj (pol.: Poznań) jest glavny grad regiona Velikopoljskoj v Poljskoj krajině. On stoji na rěkě Varta. Aktualno v Poznanju jest priblizno 535 000 ljudij. Stereotipično Poznanj jest glavno znany v Poljskoj krajině od Poznanjskyh kozlov, dobroj organizovanosti i jedanja kartofljev.

Historija

Početky grada sut od 9 stolětja. Poznanj, zajedno s Gněznom byl najvyše važny grad, tut byl takože zamòk Mješka Prvogo, prvogo historičnogo kneźa Poljskoj krajiny.

Razvoj grada byl poškodženy v 17-om i 18-om stolěťju, glavno od mnogyh vojòn. V 1793 lětě Poznanj byl prisjedinjeny do Prus. Pomalo povyšal se nomer Němcev v Poznanju - v čas Prvoj Světovoj Vojny bylo jih uže vyše 40%.

V čas germanizacije Poznanjani počeli tako zvanu "organičnu rabotu" - to znači ekonomičnu solidarnosť medžu Poljakami i povyšanje učestničstva Poljakov v lokalnoj ekonomiji. V 19 stolětju pruska vlada počela tvoriti v Poznanju mnoge fortifikacije - jih srědina byla velika Citadela. Na početku 20-ogo stolětja byli stvorjene mnoge nove prusske domy, kako napr. Zamòk Kajzera, Biblioteka Kajzera, Muzej Kajzera i druge.

V 1918 lětě poljsko povstanje zakončilo vladanje Prusov v gradě i cělom regioně Velikopoljskoj.

V čas Vtoroj Světovoj Vojny Poznanj byl zajety Němcami v 10.09.1939 i byl glavny grad tako zvanogo regiona "Werthegau" i česť Poljakov byla prěseljena do Generalnoj Gubernije. V 1944 město bylo poškodženo od aliatskyh bombardovanj. Němci počeli prětvarjati Poznanj na grad-tvrdžu daby zaustaviti pohod Črvenoj Armije. Težky boj ob grad zakončil se s koncem němečskoj okupacije v 23.02.1945. Iz povoda Vtoroj Světovoj Vojny Poznanj byl uniščeny v 55%.

V lětah 50-yh 20-ogo stolětja Poznanj imal veliky industrialny promysl - glavno metaljev i jedanja. Iz drugoj strany razvoj grada stvoril druge tehničske problemy - druge sektory razvivali se vyše pomalo. Problemy s kvartirami počeli pogaršati se, ljudi byli takože nezadovoljeni vvodženjem stalinovskyh sistemnyh i ekonomičskyh metod.

V 28.06.1956 v Poznanju počel se masovy protest rabotnikov, prvy v Poljskoj krajině od konca Vtoroj Světovoj Vojny i byl krvavo udavjeny - pogynulo vyše 70 ljudij, bliz 600 bylo ranjenyh i 746 zatvorjenyh. Od togo protesta komunistična vlada nemnogo sliberalizovala politiku i ekonomiju. Od 1989 lěta, s koncem komunizma, arhitektura grada izměnila se mnogo, počela se velika privatizacija, počeli takože prihoditi različni investori iz zagranice.

Turistika

Poznanjske kozly v čas EURO 2012

Něktore turistične atrakcije grada:

• Staro Trgovišče i Stary Grad - historičny centr grada
• Poznanjska Fara (katoličska crkòv jezuitov)
• Poznanjske Kozly (na Starom Trgovišču)
• Katoličska Crkòv Františkanov
• Prva katedra v Poljskoj krajině - Katedra sv. Petra i Pavla i Tumsky Ostrov
• Zamòk Prěmysla II-ogo
• Zamòk Kajzera
• Plošča Dvoh Križev - pametnik protestov 1956
• Univeristet Adama Mickjeviča - Collegium Maius i Collegium Minus
• Park Citadela i grobišča na Citadelě