Wp/isv/Nauka
Nauka (ang.: science) je nazva objasnjajuča vsakě usilovanja ljudi k poznanju kako svět vokolo nas rabotaje i čemu. Jej cěljom je to, by najdti obyčne pravdy i vsěhne pravila vladajuče kosmosom. Nauka i mnogo galuzi i větok, ktore byly tvorjenje s časom kako razvijala se věda ljudi o světu i rastly naše tehnične možnosti.
Metoda naukova
[edit | edit source]Da by raziskyvanje vsěgdy davalo pravilne poslědstvo soglasne s pravdoju, ktore možno vo vsaky čas pri dobrih uslovjah odtvarjati, čerez stolětja naučniki izrabotali sbirku pravil, ktora to dozvaljaje:
- Definicija pytanja
- Observacije, sbiranje informaciji i resursov
- Stvorjenje hipotezy potencijalno objasnjajučoj někakě javjenje
- Test the hypothesis by performing an experiment and collecting data in a reproducible manner
- Analyze the data
- Interpret the data and draw conclusions that serve as a starting point for a new hypothesis
- Publish results
- Retest (frequently done by other scientists)
Kriterijami, kakě dolžny izpolnjati každy eksperiment, sut:
- povtaralnost
- nezaležnost od mněnja naučnika
- nezaležnost od logičnyh bludov
Razděl domen vědy
[edit | edit source]Razděl Kena Wilbera
[edit | edit source]Podolg razdělu togo avtora jestvujut četyry, ktore kompletno organizujut cěloj vědu znajomu človjekovi. Na bazu knigi možno grafično pokazati domeny vědy na razkladu koordinatov, kde horizontalny uravenj x - individualističny/kolektivny, a vertikalny y - vnutrna, vněšnja
Q1
[edit | edit source]Věda vnutrna individualistična(ang. internal individual), kde imamo:
- emocije i čuvstva (psihologično)
- nastrojenje
- logika i myslji
Q2
[edit | edit source]Věda vněšnja individualistična(ang. external individual) kde sut:
- věda človjeka o svojom organizmu
- fizične čuvstva
- odruhy i instinkty
Q3
[edit | edit source]Věda vnutrna kolektivna(ang. internal collective), tut možno položiti:
- jezyki
- kulturu
- sistemy cěnnosti
- pogledy na svět
Q4
[edit | edit source]Věda vněšnja kolektivna(ang. external collective), kde sut:
- prirodne nauki
- tehnologija i inženjerstvo
- arhitektura
- ekonomija, logistika, transport
Klasy vědy podolg Andersona
[edit | edit source]Věda faktov – človjek potrěbuje znati bazove fakty o někakoj disciplinu čto by rěšati praktične problemy
Věda koncepcijna – človjek vidi svezy i relacije medžu sdanlivo slučajnymi informacijami
Věda proceduralna – človjek znaje metody iskanja informacij, kako koristati iz njih, kako sbirati resursy i rěšati praktične problemy
Věda metakognityvna – človjek uznaje svoju svědomost i možnost poiskyvanja vědy
Taksonomija učenja podolg Blooma:
[edit | edit source]poznavanje (ang. cognitive)
[edit | edit source]Takoj metodoju človjek uči se črěz pametanje někakoj informaciji, joj srazuměnje, skoristanje s njoj, analizu, joj ocěnku i stvorjenje někakoj rěči hvala toj informaciji - "mozg".
vzajemodějanje (ang. affective)
[edit | edit source]Ta metoda lětaje vokolo emocij, čutja, čuvstva, "srdca".
psihomotoričnost(ang. psychomotor)
[edit | edit source]Nauka prěz dělanje rěči - pamet muskularna, ruh ruki ili těla, trenirovanje - "muskul".