Wp/isv/Nauka
Nauka (ang.: science) je nazva objasnjajuča vsake usilovanja ljudij k poznanju kako svět vokrug nas rabotaje i čemu. Jej cěljom je najdti obyčne pravdy i vse pravila vladajuče kosmosom. Nauka i mnogo galuzij i větok, ktore byli tvorjene s časom kako razvivala se věda ljudij o světu i rastli naše tehnične možnosti.
Metoda naukova
[edit | edit source]Da by raziskyvanje vsegdy davalo pravilne poslědstva soglasne s pravdoju, ktore možno vo vsaky čas pri dobryh uslovjah odtvarjati, črěz stolětja naučniki izrabotali sbirku pravil, ktora to dozvaljaje:
- Definicija pytanja
- Observacije, sbiranje informacije i resursov
- Stvorjenje hipotezy potencijalno objasnjajučej někako javjenje
- Testovanje hipotezy odpravjanjem eksperimenta i sbiranjem danyh povtorimym sposobom
- Analiza danyh
- Interpretovanje danyh i izvodženje konkluzij, ktore služet kako izhodny punkt za novu hipotezu
- Publikovanje rezultatov
- Ponovno testovanje (često realizovano drugymi naučnikami)
Kriterijami, ktore dolžen izpolnjati každy eksperiment, sut:
- povtorimost
- nezaležnost od mněnja naučnika
- nezaležnost od logičnyh bludov
Razděl domenov vědy
[edit | edit source]Razděl Kena Wilbera
[edit | edit source]Podolg razděla togo avtora jestvujut četyri razděly, ktore kompletno organizujut cělu vědu znajemu člověku. Na bazě knigy možno grafično pokazati domeny vědy na razkladu koordinatov, kde horizontalny uravenj x - individualističny/kolektivny, a vertikalny y - vnutrna, vněšnja
Q1
[edit | edit source]Věda vnutrna individualistična (ang.: internal individual), kde imamo:
- emocije i čuvstva (psihologično)
- nastrojenje
- logika i myslji
Q2
[edit | edit source]Věda vněšnja individualistična (ang.: external individual), kde sut:
- věda člověka o svojem organizmu
- fizične čuvstva
- refleksy i instinkty
Q3
[edit | edit source]Věda vnutrna kolektivna (ang.: internal collective), tut možno položiti:
- jezyky
- kulturu
- sistemy cěnnostij
- pogledy na svět
Q4
[edit | edit source]Věda vněšnja kolektivna (ang.: external collective), kde sut:
- prirodne nauky
- tehnologija i inženjerstvo
- arhitektura
- ekonomija, logistika, transport
Klasy vědy podolg Andersona
[edit | edit source]- Věda faktov – člověk potrěbuje znati bazove fakty o někakoj disciplině, da by razrěšati praktične problemy
- Věda koncepcijna – člověk vidi svezi i relacije medžu sdanlivo slučajnymi informacijami
- Věda proceduralna – člověk znaje metody iskanja informacij, kako koristati iz njih, kako sbirati resursy i razrěšati praktične problemy
- Věda metakognitivna – člověk uznavaje svoju svědomost i možnost poiskyvanja vědy
Taksonomija učenja podolg Blooma:
[edit | edit source]poznavanje (ang.: cognitive)
[edit | edit source]Takoju metodoju člověk uči se črěz pametanje někakoj informacije, jej srazuměnje, skoristanje s njej, analizu, jej ocěnku i stvorjenje někakoj věči hvala toj informaciji - "mozg".
vzajemodějanje (ang.: affective)
[edit | edit source]Ta metoda lětaje vokrug emocij, čutja, čuvstva, "srdca".
psihomotoričnost (ang.: psychomotor)
[edit | edit source]Nauka prěz dělanje věčij - pamet muskularna, ruh ruky ili těla, trenirovanje - "muskul".