Wp/isv/Nauka
Nauka (ang.: science) je nazva objasnjajuča vsake usilovanja ljudij k poznanju kako svět vokrug nas rabotaje i čemu. Jej cěljom je najdti obyčne pravdy i vse pravila vladajuče kosmosom. Nauka i mnogo galuzij i větok, ktore byli tvorjene s časom kako razvivala se věda ljudij o světu i rastli naše tehnične možnosti.
Metoda naukova
Da by raziskyvanje vsegdy davalo pravilne poslědstva soglasne s pravdoju, ktore možno vo vsaky čas pri dobryh uslovjah odtvarjati, črěz stolětja naučniki izrabotali sbirku pravil, ktora to dozvaljaje:
- Definicija pytanja
- Observacije, sbiranje informacije i resursov
- Stvorjenje hipotezy potencijalno objasnjajučej někako javjenje
- Testovanje hipotezy odpravjanjem eksperimenta i sbiranjem danyh povtorimym sposobom
- Analiza danyh
- Interpretovanje danyh i izvodženje konkluzij, ktore služet kako izhodny punkt za novu hipotezu
- Publikovanje rezultatov
- Ponovno testovanje (često realizovano drugymi naučnikami)
Kriterijami, ktore dolžen izpolnjati každy eksperiment, sut:
- povtorimost
- nezaležnost od mněnja naučnika
- nezaležnost od logičnyh bludov
Razděl domenov vědy
Razděl Kena Wilbera
Podolg razděla togo avtora jestvujut četyri razděly, ktore kompletno organizujut cělu vědu znajemu člověku. Na bazě knigy možno grafično pokazati domeny vědy na razkladu koordinatov, kde horizontalny uravenj x - individualističny/kolektivny, a vertikalny y - vnutrna, vněšnja
Q1
Věda vnutrna individualistična (ang.: internal individual), kde imamo:
- emocije i čuvstva (psihologično)
- nastrojenje
- logika i myslji
Q2
Věda vněšnja individualistična (ang.: external individual), kde sut:
- věda člověka o svojem organizmu
- fizične čuvstva
- refleksy i instinkty
Q3
Věda vnutrna kolektivna (ang.: internal collective), tut možno položiti:
- jezyky
- kulturu
- sistemy cěnnostij
- pogledy na svět
Q4
Věda vněšnja kolektivna (ang.: external collective), kde sut:
- prirodne nauky
- tehnologija i inženjerstvo
- arhitektura
- ekonomija, logistika, transport
Klasy vědy podolg Andersona
- Věda faktov – člověk potrěbuje znati bazove fakty o někakoj disciplině, da by razrěšati praktične problemy
- Věda koncepcijna – člověk vidi svezi i relacije medžu sdanlivo slučajnymi informacijami
- Věda proceduralna – člověk znaje metody iskanja informacij, kako koristati iz njih, kako sbirati resursy i razrěšati praktične problemy
- Věda metakognitivna – člověk uznavaje svoju svědomost i možnost poiskyvanja vědy
Taksonomija učenja podolg Blooma:
poznavanje (ang.: cognitive)
Takoju metodoju člověk uči se črěz pametanje někakoj informacije, jej srazuměnje, skoristanje s njej, analizu, jej ocěnku i stvorjenje někakoj věči hvala toj informaciji - "mozg".
vzajemodějanje (ang.: affective)
Ta metoda lětaje vokrug emocij, čutja, čuvstva, "srdca".
psihomotoričnost (ang.: psychomotor)
Nauka prěz dělanje věčij - pamet muskularna, ruh ruky ili těla, trenirovanje - "muskul".