Wp/isv/Nacionalsocialistična němečska rabotničska partija
Politična partija v Němciji
| |
---|---|
Ideologija | nacionalsocializm |
Vodž | Adolf Hitler |
Založenje | 24 fevruara 1920 |
Likvidacija | 10 oktobra 1945 |
Prědhodnik | Němečska rabotničska partija (DAP) |
Členstvo | 8,5 milionov (1945)[1] |
Mladežna organizacija | Hitlerjugend, Bund Deutscher Mädel |
Kolory partije | koričnevy |
Glavno sědališče | München |
Nacionalsocialistična němečska rabotničska partija (něm.: Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei, NSDAP) byla politična partija v Němciji v času Vejmarskoj Republiky i Tretjego Rajha.
Historija
[edit | edit source]Partija byla založena v 1919 g. pod nazvoju Němečska rabotničska partija (něm.: Deutsche Arbeiterpartei, DAP) i prěimenovana na Nacionalsocialistična němečska rabotničska partija v 1920. Program i ideologija NSDAP harakterizovali se krajnym nacionalizmom, radikalnym antisemitizmom i odkydanjem demokracije i komunizma, a partija byla strogo organizovana na osnově principa vodža (něm.: Führerprinzip). Prědsědateljem i vodžem partije stal v 1921 g. pozdnějši kancler Adolf Hitler. V periodu od 1933 do 1945 g. Němcija byla diktatura, v ktoroj NSDAP byla jedina dozvoljena politična partija. Obdobje vladanja NSDAP harakterizovalo se terorom, totalnoju kontroljeju nad narodom, prěslědovanjem i masovym ubijstvom Jevrejev, a takože dějanjami s naměrom pokorjenja drugyh krajev v Evropě.
V 1945 g., poslě Vtoroj vsesvětskoj vojny i podčas Nürnbergskyh procesov, sojuzniki iz antihitlerovskoj koalicije kvalifikovali NSDAP kako prěstupnu organizaciju. NSDAP byla razpuščena i zabranjena. Od založenja Federalnoj republiky Němcije v 1949 g. vsekako verbovanje ili promovanje nacističnyh idej posrědstvom tekstov, slov, znakov i drugyh simbolov jest tam zabranjeno.
Važne osoby
[edit | edit source]Srěd najvažnějših osob v NSDAP byli, kromě samogo Hitlera: Rudolf Hess (zastupnik prědsědatelja partije), Joseph Goebbels (minister propagandy), Hermann Göring (premier-ministr Prusije i glavnokomandujuči vojennoj aviacije), Alfred Rosenberg (glavny filozof partije i minister okupovanyh vozhodnyh teritorij), Heinrich Himmler (glavnokomandujuči policije i SS, pozdněje minister vnutrišnjih děl), Ernst Röhm (glavnokomandujuči SA, Martin Bormann (šef kancelarije NSDAP) i Joachim von Ribbentrop (ministr vněšnjih děl).
Rezultaty v izborah
[edit | edit source]Galerija
[edit | edit source]-
Izborny plakat NSDAP
-
Koričnevy dom – Centralno sědališče NSDAP v gradu München
-
Shodka členov NSDAP v 1922 g.
-
Sjezd NSDAP v 1937 g. v Berlinu
Iztočniky
[edit | edit source]- ↑ McNab, Chris (2011). Hitler's Masterplan: The Essential Facts and Figures for Hitler's Third Reich. Amber Books Ltd. str. 22–23. ISBN 978-1907446962.
- ↑ A New Illustrated History of the Nazis. 2005. str. 46.