Kvadratnym ravnjenjem (abo ravnjenjem vtorogo stupnja) v algebrě nazyvaje se cělo ravnjenje, ktoro može se napisati v formě
Ako koeficienty , i sut pravdive, togda tako ravnjenje može imati dva pravdivyh rěšenja, jedno pravdivo rěšenje abo ne imati pravdivyh rěšenij; v tom poslědnjem slučaju, ravnjenje imaje dva sprežene kompleksne rěšenja.
Ako koeficienty i sut obadva ravne nulě, togda ravnjenje imaje formu
,
i jedinym rěšenjem takogo ravnjenja jest (nula).
Ako koeficient jest raven nulě, a koeficient ne jest, togda ravnjenje imaje formu
.
Prěměstimo v pravu čest ravnjenja: .
Razdělimo obědvě česti na koeficient (ktory, kako věmo, odličen jest od nuly): .
I, naposlědok, iztrgnemo kvadratny korenj: .
Ako koeficienty i imajut različne znaky, togda izraz jest dodatny i ravnjenje imaje dva protivpoložnyh pravdivyh rěšenja. V zaměn, ako koeficienty i imajut jednaky znak, togda izraz jest odrečny i ravnjenje ne imaje pravdivyh rěšenij, pa imaje dva izmysljene rěšenja, tož protivpoložnyh.
Ako koeficient odličen jest od nuly, a koeficient jest raven, togda ravnjenje imaje formu
.
Vynesemo obči množitelj iz zatvorok: .
Proizvod jest ravny nulě togda i samo togda, kogda ponje jeden množitelj jest ravny nulě. To znači, že abo , abo .
Ako žaden koeficient jest raven nulě, togda ravnjenje se rěšaje slědujučim sposobom:
- Razdělimo vse koeficienty na : .
- Věmo, že . Možemo napisati kako . Kromě togo, . Dobavimo toj izraz do obohdvoh čestij ravnjenja (koje se ne izměni): .
- Prěměstimo izraz v pravu čest ravnjenja: .
- Možemo napisati: .
- Iztrgnemo kvadratny korenj iz obohdvoh čestij: .
- Prěměstimo izraz v pravu čest ravnjenja: .
- Naposlědok, napišemo tako: .
Tuta formula govori se obča formula kvadratnyh ravnjenij. Izraz govori se diskriminant ravnjenja i označaje se literoju . Od jego znaka zavisi, kakymi sut rěšenja ravnjenja:
- Ako , ravnjenje imaje dva pravdive različne rěšenja.
- Ako , ravnjenje imaje dva pravdive jednake rěšenja: .
- Ako , ravnjenje ne imaje pravdivyh rěšenij, pa imaje dva sprežene kompleksne rěšenja.
Ako koeficient jest parny (), možemo koristiti tako zvanu skračenu formulu kvadratnyh ravnjenij:
,
kde .
Suma rěšenij kvadratnogo ravnjenja jest:
A jih proizvod jest:
.
Iz togo slěduje mnogo svojstv. Napriměr, da by najdti dva čisla, imajuče odpovědno sumu i proizvod , dostatočno jest razrěšiti ravnjenje .
Kromě togo, ako imajemo tričlen , možemo go razložiti kako , kde i sut nuly tričlena. Zaisto,
Ako ravnjenje imaje jedno rěšenje , togda .
Ako imajemo dělo samo s pravdivymi čislami, možno takože rěšati kvadratne ravnjenja s pomočju budovanja grafika (paraboly).
- Ako grafik prěsěče os abscis v dvoh točkah, togda rěšenjami ravnjenja sut abscisy tyh toček.
- Ako grafik se dotyče do osi abscis v jednoj točkě, togda rěšenjem ravnjenje jest abscisa toj točky.
- Ako grafik ne prěsěče osi abscis, togda ravnjenje ne imaje pravdivyh rěšenij.
Ta metoda ne jest silno točna, ale pozvaljaje najdti razrěšenja s dost dobrym približenjem.
V 2018 roku, amerikansky profesor Po-Shen Loh prědložil novu metodu rěšenja kvadratnyh ravnjenij, koja, soglasno jego slovam, jest velje prostějša do zapamětanja.
Ta metoda sostoji se iz takyh krokov:
- Razdělimo obědvě česti ravnjenja na : .
- Věmo, že suma ravnjenij jest , a jih proizvod jest . Kromě togo, obadva rěšenja raznet se od svojej polusumy na jedno čislo , ale v različne strany. Tomu možemo napisati: .
- Razrěšajuči množenje v lěvoj česti, imajemo tako: .
- Prěměstimo v pravu čest, a v lěvu: .
- Možemo napisati: .
- Iztrgnemo kvadratny korenj iz obohdvoh čestij: .
Sejčas možemo rěkti, že rěšenja ravnjenja sut . Tako kako jest soglasno klasičnoj formulě rěšenja kvadratnyh ravnjenij.