Wp/isv/Kanada
| ang.: Canada | |
.svg) | |
 | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Polna nazva | Kanada ang.: Canada |
| Himn | O Canada |
| Glavny grad | Otava |
| Najbolši grad | Toronto |
| Jezyky | Anglijsky, francuzsky |
| Državna forma | Federalna parlamentska konstitucijna monarhija |
| Statistika | |
| Plošča | 9 984 670 km² (2.) |
| Naseljeńje |
|
| Valuta | kanadsky dolar (CAD) |
| Časova zona | |
| Kod ISO 3166 | AU |
Kanada (ang., fr. Canada), je država v Sěvernoj Amerikě. Deset provincij i tri teritorije toj državy razprostranjajut se od Atlantičnogo okeana do Tihogo okeana i v sěvernom směru do Arktičnogo okeana, čto dělaje tu državu drugoj po plošče s najboljšeju dolgostju brěga. Jej granica s SŠA je najdolžejša nazemna granica v světu. Ta država imaje vysoko razprostiranje meteorologičnyh i geologičnyh regionov. Država je oskudno naseljena, s toliko velje 41 miliona ljudij, ktori živut glavno v urbanističnyh městnostjah. Glavny grad Kanady je Ottava, i tri najboljše metropolije sut Toronto, Monreal i Vankuver.
Zemju togo, čto tutdenj je Kanada, sut naseljali domorodne narody na proteženju několikyh tysečij rokov. S početkom v XVI stolětju britanske i francuzske ekspedicije sut izslědovali brěg Atlantiky i zaselili se na go proteženju. Vslěd mnogyh vooruženyh konfliktov Francija je oddala bez malogo vse svoje kolonije v Sěvernoj Amerikě v 1763 roku. V 1867 Kanada je obrazovala se kako federalny dominion četyreh provincij prěz sjedinjenje treh kolonij Britanskoj Sěvernoj Ameriky. Tym počelo se je razširjenje provincij i teritorij, čto je privedlo k prěměščenju domorodnyh narodov i procesu povyšenja avtonomije Kanady od Objedinjenogo Kraljevstva. Tamtoj povyšeny suverenitet je byl podčrknut Vestminsterskym Statutom 1931 roka i došel do kulminacije v Aktu o Kanadě 1982 roka, ktory je izključil pravovu zaležnost Kanady od Parlamenta Objedinjenogo Kraljevstva.
Kanada je parlamentska demokracija i konstitucijna monarhija v Vestminsterskyh tradicijah. Glava vlady državy je premier-ministr, ktory zajmaje svoju poziciju dekujuči svojej sposobnosti koristati dověrjenje izvoljenoj dolnoj izby parlamenta, i je izbrany generalnym naměstnikom, reprezentujučim monarha Kanady - obrednogo glavu državy. Kanada je čest Sodružstva Narodov i oficijalno je dvujezyčna (anglijsky i francuzsky) v federalnoj jurisdikciji. One je vysoko ocěnjana v medžunarodnyh izměrah državnoj prozračnosti, kakosti života, ekonomičskoj konkurentnosti, inovacij, obrazovanja i člověčskyh prav. Kanada je jedna iz etnično najpestrějših i najmnogokulturnějših držav, čto je proizteklo iz širšej imigracije. Dline i složene odnošenja Kanady s SŠA sut imali veliky učinok na historiju, ekonomiku i kulturu toj državy.
Kanada, suči državoj razvitoj, imaje vysoky gruby nacionaly produkt na glavu naseljenja, i jej vysokorazvita ekonomika ocěnivaje se kako jedna iz najboljših v světu za obilny resursy prirodny i izrabotanyh mrěž trgovli medžunarodnoj. Poddržanje Kanadoj multilateralizma i internacionalizma je blizko svězano s jej politikoj odnošenij medžunarodnyh - trimanje pokoja i pomoč razvivajučim se državam. Kanada učestvuje v mnogokratnyh organizcijah i forumah medžunarodnyh.