Wp/isv/Francuzska revolucija
Možete pomogti Vikipediji uveličenjem članka. (October 2024)
Francuzska revolucija (1789—1799) ili Velika francuzska revolucija byla serija značnyh sobytij v koncu XVIII věka, izměnivših socialno i politično ustrojstvo Francije, a takože okazavših veliky vliv na razvitje demokratičnyh i liberalnyh idej v Evropě i světu.
Imenovanje
[edit | edit source]Takože jestvuje termin «Revolucija 1789 goda»[1], ktory označaje konec «starogo stroja» (fran.: ancien régime)[2] i služi dlja različenja VFR od revolucij 1830 i 1848.
Osnovne pričiny
[edit | edit source]- Socialna neravnost (děljenje na tri soslovija ili stana).
- Ekonomična kriza.
- Ideje prosvěčanja.
- Nezadovoljstvo kraljevskoju vladoju.
Hod sobytij
[edit | edit source]1789
[edit | edit source]Sozvanje Generalnyh štatov
[edit | edit source]V petom měsecu 1789 goda kralj sozval Generalne štaty (fran.: Estates-General) iz vseh trěh soslovij zaradi diskusije o platbovyh reformah. Jednako směsta vozniknula zagadka: glasovati po ljudam (i togda vyšnost bude u tretjego soslovija) ili po soslovijam (i togda dva privileženyh soslovija mogut prěglasovati tretje).
Stvorjenje Nacionalnogo sobranja
[edit | edit source]17 dnja šestogo měseca tretje soslovije, nezadovoljeno svojim malym vlivom, oglasilo sebe Nacionalnym sobranjem i požedalo reform. Kogda 20 dnja vlada zakryla jih izbu dlja sobranij, oni zajeli kraljevsku tenisnu salu i dali zarok ne razhoditi se poka ne dadut Francije novy ustav.