Wp/isv/Aristotelj

Rimska statuja Aristotelja.

Aristotelj (greč.: Ἀριστοτέλης Aristotélēs, 384–322 prěd n.e.) byl starogrečsky filozof. Osnoval Peripatetičsku školu i započel dolgu filozofsku tradiciju. Byl jedin iz najvažnějših filozofov v světu.

Žitje

Urodil se v 384. godu prěd n.e. v Makedoniji. Poslě smrti jego otca prěselil se v Atiny. Tam on pristupil k Platonu kak student i byl jim 20 rokov. Potom on putoval po Greciji i činil mnogo izključiteljnyh raziskyvanij. V 343 ili 342 godah vratil se vo Makedoniju i stal učiteljem Aleksandra (pozdněje Velikogo). Poslě završil učenje Aleksandra vslěd smrti jego otca i osnoval Likejsku školu v Atinah. V 323 godu izběgl iz Atin, a v 322 godu umrl.

Ideje

Logika

Aristotelj založil logiku v tvorah "Kategorije" (ang.: Categories), "Ob interpretaciji" (lat.: De interpretatione) i "Prědšedša analiza" (ang.: Prior Analytics), vyše pozdno tvory Aristotela ob logikě stali nazyvati se "Orudje" (lat.: Organon; ang.: Tool). Najvažnějša koncepcija jest silagizm, mehanizm za formovanje argumenta. Aristotelj gleděl na logiku kako na prěduslovje k filozofiji (zato, "Orudje").

Metafizika

V protivnosti k Platonu, ktory tvrdi, že formy sut inočem od stvarnosti, Aristotelj kaže, že vsaka věč sodrživaje vlastnu formu. Različaje "značne" (postojanne) i "slučajne" (měnlive) formy. Iz-medžu materialnogo i nematerialnogo, on davaje izgodu materialnomu.

Naslědstvo

Aristotelj bil prvy naučnik, ktory klasifikoval razne nauky, kako prvy ostavil děla budučim generacijam, kako prvy poučal v obliku lekcij i ulěpšil naučnu metodu. Iměl ogromny vplyv na hristijansku teologiju, nauku i filozofiju. Mnogo ljudij jego mnet največšim filozofom vsego vrěmena.

Iztočniky