Wp/isv/Aristotelj

Tuty članok trěbuje prověrky pravopisa, gramatiky, stilja ili tona.

Možete pomogti Medžuvikiju, popravivši jego.

Tutoj kratky članok jest v začetku.

Možete pomogti Vikipediji uveličenjem članka. (July 2023)

Rimska statuja Aristotelja.

Aristotelj (greč.: Ἀριστοτέλης Aristotélēs, 384–322 prědže rodženja Hristosa) byl starogrečsky filozof. Osnoval Peripatetičsku školu i započel dolgu filozofsku tradiciju. Byl jedin od najvažnějših filozofov v světu.

Život

Urodil se v 384. godu prědže rodženja Hristosa vo Makedoniji. Poslě smrti jego otca prěselil se vo Atinah. Tam on pristupil k Platonu kak student i byl jim 20 rokov. Za tamtym putoval po Greciji, kogda činil duže izključiteljnyh raziskyvanij. V 343 ili 342 godah vratil se vo Makedoniju i stal učiteljem Aleksanderu(pozdněje Veliky). Poslě završil učenje Aleksandera vslěd smrti jego otca i osnoval Likejsku školu vo Atinah. V 323 godu izběgl iz Atin, a v 322 godu umrl.

Ideje

Logika

Aristotelj založil logiku v tvorah "Kategorije"(ang.: Categories), "Na interpretaciji"(lat.: De interpretatione) i "Prědšedša analiza"(ang.: Prior Analytics), vyše pozdno tvory Aristotela ob logikě stali nazyvati se "Orudje"(lat.: Organon; ang.: Tool). Najvažnějša koncepcija jest silagizm, mehanizm za formovanje argumenta. Aristotel gleděl na logiku kako na prěduslovje k filozofiji(zato, "Orudje").

Metafizika

Protivno Platonu, ktory tvrdi formy sut v inočem stvarnosti, Aristotelj skaže vsaka věč sodrživa vlastnu formu. Različaje "značne" (postojanne) i "slučajne" (měnlive) formy. Iz-medžu materialnogo i nematerijalnogo, on davaje izgodu materialnomu.

Naslědstvo

Aristotelj bil prvy naučnik, klasikoval razne nauky, prvy ostavil děla budučim generacijam, prvy poučal v obliku lekcijah i ulěpšil naučnu metodu. Iměl ogromny vplyv na hristijansku teologiju, nauku i filozofiju. Mnogo ljudij jego mnet največšim filozofom vsego vrěmena.