Wp/isv/Anton Čehov

Člověk
Template:PAGENAMEBASE
Антон Павлович Чехов
	Anton Čehov v 1889. g.
Obča informacija
Urodil(a) se	29 January 1860; Таганрог, Росијска империја
Umrěl(a)	15 July 1904; Баденвајлер, Нємечска империја

Anton Pavlovič Čehov (rus.: Антон Павлович Чехов) jest byl russky pisatelj, dramaturg, publicist, lěkar, dobročinnik.

Klasik světovoj literatury. Považajemy akademik Imperatorskoj akademije nauk v lěpoj slovesnosti. Jedin iz najznajemyh dramaturgov světa.

Čehov jest stvoril vyše 500 raznyh tvorb (kratkyh humorističnyh povědok, fejletonov, serioznyh povědok i pověstij, dram).

Kromě pisateljskoj i lěkarskoj dějateljnosti Čehov mnogo tvoril dobročinstvo v pomoči gladajučim, dětam, seljanam, hvorym tuberkulozoju, tvoril sbory grošev za bědnyh, regularno pisal v gazety teksty o stanju bezzaščitnyh grup ljudij.

Životopis

Dětinstvo, mladost i formovanje kako pisatelja

Anton Čehov jest rodil se 29.01.1860 v Taganrogu, v sěmji kupca, vlastnika magazina malyh tovarov Pavla Jegoroviča Čehova i Jevgenije Jakovljevny Čehovoj (pri rodženju — Morozovoj). Anton jest byl tretjim dětetem v sěmji, ktora jest imala 6 dětij: 5 synov i 1 doči.

Otec Čehova jest byl mnogo surovym i despotičnym člověkom. Od ranogo dětinstva Antona i inyh dětij sut tělesno karali. Děti i jih mati, sut žili v velikoj strogosti i ograničenjah.

A. Čehov jest počel učiti se prigotovjajučem klasu grečskoj parafijnoj školy Taganroga v 1867. g., 23. avgusta 1868. g. jest postupil v Taganrogsku gimnaziju (tutčas to jest gimnazija v imenu A. Čehova). V gimnaziji on jest pisal svoje prve tvorby, napr., dramu "Bezotečstvo" (rus.: Безотцовщина) v 18. lět.

V 1876. g. otec Čehova jest razoril se, prodal imutok i odjehal v Moskvu od zajmodateljev. Vslěd tutogo Anton jest dolžny byl zarabotyvati osoblivymi poukami.

V 1879. g. on jest postupil v lěkarsky fakultet Moskovskogo universiteta (tutčas to jest Prvy Moskovsky državny lěkarsky universitet v imenu Ivana Sěčenova). V 1884. g. počel rabotati v Istrinskoj lěčiljnji (Moskovska oblast, grad Istra, togda Voskresensk). Tuta lěčiljnja jest vplyvla na čest jego tvorčestva.

V marcu 1880. g. Čehov debjutoval v presě v časopisu "Strekoza" povědkoju "Pismo k obrazovanomu susědu" (rus.: Письмо к учёному соседу). Dalje on jest pisal povědky i fejletony s raznymi psevdonimami. V 1882. g. jest planoval se sbornik "Žart" (rus.: Шалость), ale on je byl odrěčeny cenzuroju. V 1884. sut napečatali sbornik povědok "Bajky Melpomeny" (rus.: Сказки Мельпомены), v 1886. — "Pestre povědky" (rus.: Пёстрые рассказы).

Od 1887., slědujuči radam D. Grigoroviča, A. Suvorina, V. Bilibina i A. Pleščejeva, on jest počel probovati pisati vyše velike i seriozne tvorby, vključno dva romany (prvy, "Povědky iz života mojih prijateljev" (rus.: Рассказы из жизни моих друзей), jest byl odrěčeny, drugy stal pověstju "Tri gody").

V 1888. jest polučil pol Puškinoj premije za sbornik "V sumraku".

Sahalinsko i azijatsko putovanje

V 1889. jest umrl brat Antona Čehova, Nikolaj. Takož v tom godu on zamyslil početi seriozny literaturny trud. V 1890. Čehov rěšil putovati v Sahalin črěz Siberiju.

Pri projehanju črěz Siberiju on jest napisal cikl povědok "Iz Siberije".

V Sahalinu Čehov mnogo aktivno komunikoval s izgnancami (takož političnymi pomimo administrativnyh zabran). Dalje on projehal črěz Hongkong, Singapur, Šri-Lanku, Suesky kanal, Konstantinopol i Odesu.

Tuto putovanje imalo veliky vliv na tvorčestvo pisatelja. Suglasno polučenym danym jest byla napisana kniga "Ostrov Sahalin".

Pozdne gody života i smrt

Od 1890 do 1895 g. žil v Moskvě. Za tuty period napisal roman "Ostrov Sahalin", povědky "Skakačka" (rus.: Попрыгунья), "Duel" i "Komora № 6" (rus.: Палата № 6). V koncu 1898 jest kupil zemju v Jaltě, kde žil najveliku čest časa vslěd tuberkulozy. 6. dekembra 1899. byl nagradženy ordenom Svetogo Stanislava.

V 1900. g. jest byl izbrany považajemym akademikom odděla lěpoj slovesnosti Akademije nauk, ale v 1902. on odrěkl se od tutogo vslěd anulovanja izbora akademikom Maksima Gorkogo.

15. julija 1904. g. umrl v kurortu v Badenvajleru vslěd mozgovogo udara.