Jump to content

Wp/isv/Trebor

From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
(Redirected from Wp/isv/Требор)
Wp > isv > Trebor

Trebor byl francuzsky kompozitor, ktory byl aktivny pod koncem 14. stolětja. Jegove tvorby sut tipičny priklad tako nazyvajemogo ars subtilior («subtilnějša umětnost»), složenogo polifoničnogo muzičnogo stilja tamtoj ery.

Žitje

[edit | edit source]

Ničto ne jest izvěstno s uvěrjenostju o žitju i identitetu Trebora. Dva jegove šansony možno jest povezati s dvorom Gastona Febusa (1331–1391), grafa Fua (fr.: Foix), vikonta Bearna (fr.: Béarn) i su-kneza Andory, tretji jegov šanson s svatboju hercoga Žana Berrijskogo s Žannoju II Overnijskoju v 1389 g.[1] Ime «Trebor» pravdopodobno jest anagram, možno od imena Robert. Jest hipoteza, že Trebor byl taže sama osoba kako Trebol (strěčaje se takože variant Triboll), ktory v lětah 1408–1409 rabotal pěvcem pri dvoru Martina I, kralja Aragona, i/ili Žan Robert, ktory několiko lět prědže služil pri dvoru Karla III, kralja Navary.[2] Kromě togo, Trebor može byti tojže sam kompozitor kako Borlet, ktoromu pripisyvaje se jednu tvorbu, i ktorogo ime može byti drugy anagram Trebora/Trebola.

Tvorby

[edit | edit source]

Prědane sut šest šansonov Trebora, same balady (poemy s osnovnoju formoju AAB). Vse nahodet se v Kodeksu Šantiji (fr.: Codex Chantilly), srědnjevěčnom rukopisu sodrživajučem 112 tvorb iz vtoroj poloviny 14. stolětja. Ako Trebor byl taže sama osoba kako Borlet, togda možno jest začisliti k jegovym tvorbam jedno virele (poema s osnovnoju formu ABB’A).

  • balada Passerose de beaute
  • balada En seumeillant
  • balada Se Alixandre et Hector
  • balada Quant joyne cuer en may
  • balada Helas! pitie envers moy dort si fort
  • balada Se July Cesar, Rolant et Roy Artus
  • virele He, tres doulz roussignol joly (Borlet)

Iztočniky

[edit | edit source]
  1. Plumley, Yolanda (2003). "An 'Episode in the South'? Ars Subtilior and the patronage of French princes". V Fenlon, Iain (red.). Early Music History. Studies in Medieval and Early Modern Music. Cambridge. str. 107, 130.
  2. tamože, str. 109–110.