Jump to content

Wp/isv/Ekranoplan

From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
(Redirected from Wp/isv/Екраноплан)
Wp > isv > Ekranoplan
Ekranoplan «Lunj» (1987)

Ekranoplan (rus.: экраноплан) jest lětalo, ktoro izgledaje kako samolět, a koristaje pripodložny ili ekranny efekt (ang.: ground effect). On lětaje na vozdušnoj poduškě, ale v protivnosti k hoverkraftu može lětati daže na vysině do 100 metrov, až do momenta, že vozdušna gustota uže ne može podpirati jegove kratke, široke krila. V slučaju ekranoplana vprědna brzina pritiskaje vozduh pod lětalom. To pričinjaje, že pod krilami jest nosny sloj vzduha, na ktorom lětalo planiruje. Ekranoplan jest efektivnějši neželi hoverkraft, ktory spotrěbuje palivo ne samo za vprědno dviženje, a takože za dodatočne motory, ktore iztvarjajut vozdušnu podušku.

Historija

[edit | edit source]
Ekranoplan KM (1965): «Čudovišče Kaspijskogo morja»

Ekranoplan povstal iz pričiny Hladnoj vojny. Na početku 1950-yh lět, kogda SŠA i Sovětsky Sojuz usilovali se vzajemno prěvozhoditi v tehnologičnoj naprědnosti, rosijsky inženjer Rostislav Aleksejev prědložil prvy projekt lětala, poslě čego Nikita Hruščov udělil mu neograničeny kredit. Prvy ekranoplan, SM-1, byl sbudovany v 1961 godu. Od togo časa v Sovětskom Sojuzu sbudovane byli razne tipy ekranoplanov, srěd ktoryh najbolje znane sut KM iz 1965 g., Orljonok iz 1973 g. i Lunj iz 1987 g.

Ekranoplany byli upotrěbjane prěd vsim za vojenne transporty po Kaspijskom i Črnom morjah. NATO zapoznalo jih posrědstvom satelitarnyh obrazov. Zatože na početku nikto ne mogl identifikovati toj mnogo brzo prěměščajuči se objekt, on dostal prězvišče «Čudovišče Kaspijskogo morja».[1] V istinnosti rěč byla o ekranoplanu tipa KM, ktory iměl dolžinu 98 metrov, s polnym tovarom važil 540 tonov i dostigl brzinu 550 km/č.[2]

Kromě svojej brziny i sposobnosti k prěvoženju tovara, ekranoplan takože imaje drugu vojennu cěnnost: zatože on ne plove po vodě, ne možno go izslědovati sonarom, a zatože on lětaje tako nizko, radary ne mogut go legko izjaviti. Čto veče, prěd 1980 g. on takože byl koristany kako lětajuča laboratorija za naučne raziskyvanja.

V 2003 g. bylo uvědomjeno, že proizvoditelj samolětov Boeing zajmal se projektovanjem novogo ekranoplana zaradi amerikanskogo vojska.[3] Tutoj projekt, nazyvajemy «Pelican», tyče se velikogo transportnogo lětala, ktoro imaje město za ok. 200 kontenerov i dostigaje brzinu 460 km/č, a ačekoli ne jest prěznačeno k transportu civilov, može byti prěobraženo v komercialno lětalo za 3000 pasažerov. Suglasno prvonačelnomu planu prototip iměl byti gotovy v 2015 g., ale v koncu projekt nikоgda ne byl realizovany.

Galerija

[edit | edit source]

Iztočniky

[edit | edit source]
  1. "Zweven met een Russisch Zeemonster". De Ingenieur. 25 februara 2018. Bylo arhivovano iz iztočnika 30 mareca 2023.
  2. Erik Sweers (6 mareca 2016). "Ekranoplan: het Kaspische Zeemonster". Historien. Bylo arhivovano iz iztočnika 4 dekembra 2022.
  3. Guy Norris (1 julija 2003). "Pelican crossing". FlightGlobal.

Vněšnje linky

[edit | edit source]