Wp/isv/Amerikanska gradžanska vojna
Možete pomogti Vikipediji uveličenjem članka. (October 2024)
Amerikanska gradžanska vojna (1861—1865) byla oružnym konfliktom medžu sěvernymi štatami (Sojuzom, Sěverom, SŠA) i južnymi štatami (Konfederacijeju, Jugom, KŠA), ktory se počel poslě odděljenja Juga od Sojuza.
Pričiny
[edit | edit source]Osnovne pričiny vojny svezane s razladom po prědmetu rabstva, ekonomičnymi i socialnymi različjami medžu Sěverom i Jugom, a takože borboju za prava štatov.
Rabstvo
[edit | edit source]Glavna pričina spora. Sěverne štaty byli protivnikami rabstva, a južne aktivno jego podpirali, tak kak ekonomika Juga zavisěla od rabskogo truda na nasadah.
Ekonomične razliky
[edit | edit source]Sěver razvival se kak industrialny promyslny region, togda kak Jug ostaval agrarnym i zavisěl od nasadov bavolny, dlja raboty ktoryh koristali trud rabov.
Politične spory
[edit | edit source]Južne štaty ostrěgali se utraty političnoj vlasti v rezultatu rasta vliva od sěvernyh štatov i vystupali za prava štatov na samostojno prijetje rěšenij, čto vključalo shranjenje rabstva.
Izbranje Abrahama Linkolna
[edit | edit source]Poběda Linkolna na izborah 1860 goda, ktory vystupal protiv razširjenja rabstva na nove teritorije, vyzvala obezpokojenost Juga.
Odděljenje
[edit | edit source]Kako odvět na pobědu Linkolna 7 južnyh štatov oddělili se od Sjedinjenyh Štatov i stvorili Konfederaciju. Konfederacija ovladnula fortami SŠA i drugym federalnym vlastničstvom na svojej teritoriji. Poslě početka vojny k Konfederaciji prilučili se ješče 4 štata.
Hod vojny
[edit | edit source]1861
[edit | edit source]Vojna se počela 12 dnja četvrtogo měseca 1861 goda, kogda Konfederacija obstrěljala fort Samter (ang.: Fort Sumter), čto v Južnoj Karolině.
1862—1863
[edit | edit source]Ključnymi bitvami byli sěče pri Antietamu i Getisburgu. Getisburg stal povratnym momentom, poslě ktorogo sily Sěvera započeli dobyvati pobědy.
1863
[edit | edit source]Linkoln izdal «Ukaz ob osvobodženju rabov» (ang.: Emancipation Proclamation), ktory proglasil svobodu rabov na zemjah Konfederacije.
1864—1865
[edit | edit source]General Sojuza Viljam Šerman provedl uspěšny pohod na Jugu i došel do Atlanty, čto oslabilo Konfederaciju.
V četvrtom měsecu 1865 goda general južnikov Robert Li sdal se Ulisu Grantu v Apomatoksu.
Izhod vojny
[edit | edit source]Gradžanska vojna odnesla okolo 620 tysečev životov i ostavila gluboky slěd v historiji SŠA.
Anulacija rabstva
[edit | edit source]Poslě vojny byla prijeta 13 popravka k Konstituciji SŠA, ktora definitivno odrěkla rabstvo.
Shranjenje jedinstva državy
[edit | edit source]Poběda Sěvera odvratila razpad Sjedinjenyh Štatov.
Rekonstrukcija Juga
[edit | edit source]Poslě vojny se počel neprosty proces rekonstrukcije južnyh štatov i integracije osvobodženyh rabov v občinu.
Iztočniky
[edit | edit source]