Jump to content

Wp/isv/Amerikanska gradžanska vojna

From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
(Redirected from Wp/isv/Американска граджанска војна)
Wp > isv > Amerikanska gradžanska vojna
Tutoj kratky članok jest v začetku.

Možete pomogti Vikipediji uveličenjem članka. (October 2024)

Amerikanska gradžanska vojna (1861—1865) byla oružnym konfliktom medžu sěvernymi štatami (Sojuzom, Sěverom, SŠA) i južnymi štatami (Konfederacijeju, Jugom, KŠA), ktory se počel poslě odděljenja Juga od Sojuza.

Pričiny

[edit | edit source]

Osnovne pričiny vojny svezane s razladom po prědmetu rabstva, ekonomičnymi i socialnymi različjami medžu Sěverom i Jugom, a takože borboju za prava štatov.

Rabstvo

[edit | edit source]

Glavna pričina spora. Sěverne štaty byli protivnikami rabstva, a južne aktivno jego podpirali, tak kak ekonomika Juga zavisěla od rabskogo truda na nasadah.

Ekonomične razliky

[edit | edit source]

Sěver razvival se kak industrialny promyslny region, togda kak Jug ostaval agrarnym i zavisěl od nasadov bavolny, dlja raboty ktoryh koristali trud rabov.

Politične spory

[edit | edit source]

Južne štaty ostrěgali se utraty političnoj vlasti v rezultatu rasta vliva od sěvernyh štatov i vystupali za prava štatov na samostojno prijetje rěšenij, čto vključalo shranjenje rabstva.

Izbranje Abrahama Linkolna

[edit | edit source]

Poběda Linkolna na izborah 1860 goda, ktory vystupal protiv razširjenja rabstva na nove teritorije, vyzvala obezpokojenost Juga.

Odděljenje

[edit | edit source]

Kako odvět na pobědu Linkolna 7 južnyh štatov oddělili se od Sjedinjenyh Štatov i stvorili Konfederaciju. Konfederacija ovladnula fortami SŠA i drugym federalnym vlastničstvom na svojej teritoriji. Poslě početka vojny k Konfederaciji prilučili se ješče 4 štata.

Hod vojny

[edit | edit source]

Vojna se počela 12 dnja četvrtogo měseca 1861 goda, kogda Konfederacija obstrěljala fort Samter (ang.: Fort Sumter), čto v Južnoj Karolině.

1862—1863

[edit | edit source]

Ključnymi bitvami byli sěče pri Antietamu i Getisburgu. Getisburg stal povratnym momentom, poslě ktorogo sily Sěvera započeli dobyvati pobědy.

Linkoln izdal «Ukaz ob osvobodženju rabov» (ang.: Emancipation Proclamation), ktory proglasil svobodu rabov na zemjah Konfederacije.

1864—1865

[edit | edit source]

General Sojuza Viljam Šerman provedl uspěšny pohod na Jugu i došel do Atlanty, čto oslabilo Konfederaciju.

V četvrtom měsecu 1865 goda general južnikov Robert Li sdal se Ulisu Grantu v Apomatoksu.

Izhod vojny

[edit | edit source]

Gradžanska vojna odnesla okolo 620 tysečev životov i ostavila gluboky slěd v historiji SŠA.

Anulacija rabstva

[edit | edit source]

Poslě vojny byla prijeta 13 popravka k Konstituciji SŠA, ktora definitivno odrěkla rabstvo.

Shranjenje jedinstva državy

[edit | edit source]

Poběda Sěvera odvratila razpad Sjedinjenyh Štatov.

Rekonstrukcija Juga

[edit | edit source]

Poslě vojny se počel neprosty proces rekonstrukcije južnyh štatov i integracije osvobodženyh rabov v občinu.

Iztočniky

[edit | edit source]