Jump to content

Wp/isv/Jezyk programovanja

From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
(Redirected from Wp/isv/Језык програмовања)
Wp > isv > Jezyk programovanja
Kompjuterny terminal
Priměr Compilera Rusta
LISP Programirovanje

Jezyk programovanja jest specifičny, logičny jezyk ktory koristaje se dlja kontrolovanja kompjuterov. Priměry sut: Rust, Python, Javascript, C, Haskell, LISP, Pascal, BASIC

Historija

[edit | edit source]

Uznaje se čto prvy kompjuterny program stvorila Ada Lovelace prěznačena do raboty na analityčnoj mašinu.

Jezyk assemblera byl koriščeny prvy raz vo knigě avtorstva Kathleen i Andrew Donald Booth's "Coding for A.R.C".

Dennis MacAlistair Ritchie stvoril jezyk C a Bjarne Stroustrup izměnil jego vo C++.

Linus Benedict Torvalds stvoril operacijnoj sistemu Linux.

Generacije jezykov

[edit | edit source]
  • 1GL - jezyki mašinove, kod binarny
  • 2GL - jezyk assemblera, VHDL
  • 3GL - jezyki vysokogo uravnja C, C++, Java, Python
  • 4GL - jezyki vysokogo uravnja SQL, Matlab
  • 5GL - jezyki koristajuče AI Prolog, Lisp, Mercury

Pamet

[edit | edit source]
  • Trvala pamet (ang. non-volatile memory, NVM)
  • NVRAM (ang. non-volatile random access memory)
  • Netrvala pamet (ang. volatile memory)
  • SRAM (ang. static random access memory)
  • DRAM (ang. dynamic random access memory)

Optimalizacija

[edit | edit source]
  • Realny čas sdělanja kakogo-libo programa zavisi od različnyh faktorov:
  • Opozdnjenje (ang. latency) – čas potrěbny na vypolnjenje operaciji.
  • Propustovost (ang. throughput) – kolikost operacij dělanyh vo jedinicy času.
  • Vzory dostupu k pameti
  • Velikost prětvarjanyh danyh
  • Arhitektura pameti keš
  • Namontovane moduly pameti
  • Migracija procesov

Pravilo Pareta (80/20)

[edit | edit source]

Statistično 80% resursov je svezanyh s 20% slučajov, a 20% linij kodu zajmaje 80% času odpravjenja.

Pravilo Amdahla

[edit | edit source]

Uskorjenje prětvarjanja procesu je ograničene prěz čest algoritma, ktori ne možno dělati jedinočasno s inymi čestjami hvala uveličanju sbornikov danyh. Perspektiva uskorjenja jedinogo zadanja.

Pravilo Gustafsona-Barsisa

[edit | edit source]

Nezaležno od sbornikov danyh različne punkty vo kodu mogut stati se vuzkimi grlami. Perspektiva lěpšogo užitja resursov vo někakom času.

Žrla

[edit | edit source]