Wp/isv/Jacob Senleches
(Rukopis iz 1395 g.)
Jacob de Senleches (druge varianty: Jacopinus Senlesses, Jacob de Selesses, Jacquemin de Sanleches, Senlechos, Jacomi de Santluch, Jaquemis de Senleches i t.d.)[1] byl francuzsko-flamandsky kompozitor i harfist pozdnogo srědnjevěčja. Jegova muzika jest napisana v složenom stilju sučasno znajemom pod nazvoju ars subtilior («subtilnějša umětnost»), harakterističnom za konec 14. stolětja.
Žitje
[edit | edit source]Suglasno iztočnikam on urodil se v sěvernoj Franciji, ili v selu Saint-Luc nedaleko grada Évreux, ili v selu Senlecques (Senleches, Sanlesches) v diocezě Cambrai.[2]
Izdavaje se, že v 1382 Senleches nahodil se pri dvoru kralice Kastilije, Eleonory Aragonskoj, ktora umrla v tomže godu.[3] Pravodpodobno byl v jej službě. V baladě Fuions de ci oplakyvaje jejnu smrt i rěšaje, že bude iskati svoje ščesje «v Aragonu, Franciji ili Bretaniji».
Pozdněje rabotal harfistom na službě Pedro de Luna, kardinala Aragona i pozdnějšego protipapeža Benedikta XIII. Prědane dokumenty ukazyvajut, že 21 avgusta 1383 g. kraljevsky dvor Navarry pridělil platu někakomu «Jacquemin de Sanleches, juglar de harpe», da by on mogl vratiti se «k svojemu majstru», Pedro de Luna.[4]
V dokumentu svezanom s koronacijeju Pedro de Luna na protivpapěža Benedikta XIII v 1394 g. jednomu Jacobus de Senleches byla priděljena dolžnost kanonika s perspektivoju prebendy v bazilikě svetogo Martina v Tur (fr.: Tours).[5]
Molba napravjena k Benediktu XIII v 1395 g. spominaje jednogo Jacob de Selesses, ktory prosi rabotu v parohiji v diocezě Cambrai.
Tvorby
[edit | edit source]
Slušajte:
Pomimo maloj kolikosti shranjenyh jegovyh tvorb Senleches začistljaje se k glavnym ličnostam stilja ars subtilior. On vvedl mnogo obnovjenij v oblastah ritma i muzičnoj notacije. Jegove teksty navezyvajut glavno do jego samogo i jegovoj kariery.
Vse prědavane jegove tvorby sut polifonične šansony na francuzskyh tekstah za tri glasy. Tri sut balady (šansony s formoju AAB), tri sut vireleje (šansony s formoju AbbaA):
- balada En attendant esperance
- balada Fuions de ci
- balada Je me merveil/J'ay pluseurs fois
- virelej En ce gracieux tamps
- virelej La harpe de melodie
- virelej Tel me voit
Iztočniky
[edit | edit source]- ↑ "Jaquemin de Senleches (fl. 1378-1395)". IMLSP. Data dostupa: 7 dekembra 2024.
- ↑ Tomasello.
- ↑ Plumley, str. 334–335.
- ↑ Günther.
- ↑ Planchart, č. 1, str. 11
Izvory
[edit | edit source]- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Jacob Senleches» v Vikipediji na francuzskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).
- Apel, Willi (1962). Die Notation der polyphonen Musik (na němečskom). Leipzig: VEB Breitkopf & Härtel Musikverlag. str. 473–477.
- Günther, Ursula; Gomez, Maricarmen (2001). "Senleches, Jacquemin De". V Sadie, Stanley (red.). The New Grove Dictionary of Music and Musicians (na anglijskom). London: Grove. str. 87–88.
- Planchart, Alejandro Enrique (2017). Guillaume Du Fay: The Life and Works (na anglijskom). Cambridge: Cambridge University Press.
- Plumley, Yolanda (1999). Citation and allusion in the late Ars Nova: The case of Esperance and the En attendant songs. Early Music History (na anglijskom). 18. str. 287–364.
- Tomasello, Andrew (1983). "Music and Ritual at Papal Avignon 1309-1403". Studies in Musicology (na anglijskom). Ann Harbor: UMI Research Press. 75.
- Wilkins, Nigel (1968). "The Post-Machaut Generation of Poet-Musicians". Nottingham Medieval Studies. Turnhout, Belgium: Brepols. 12: 40–84. doi:10.1484/J.NMS.3.38.
Vněšnje linky
[edit | edit source]- La harpe de melodie na JuTubu. Izpolnjenje: The Medieval Music Ensemble of London.
- En attendant esperance na JuTubu. Izpolnjenje: The Medieval Music Ensemble of London.