Wp/rmn/Republika Burjatija

O bajrako tari republika

I Respublika Burijatija si avtonomno respublika ko Daljnevostočni federalno okrugo tari Rusija, soske isi la but bari priroda hem o najbaro taze pani (ezero) ko sveto — o Bajkal.

Akaja respublika sine kerdi ko 1923 berš sar Burjat-Mongolʹsko ASSR (a ko 1958 berš lave sine Burjatsko ASSR). Paše si (isi la graniče) kale oblastenca hem republikenca: i Irkutskori oblast (ko severo-zapad hem sever), o Zabajkalʹskori kraj (ko vostok hem jug), i Respublika Tyva (ko jugo-zapad), hem kali država Mongolija ko jug.O baripe (than) — 351 334 km².

Ki akaja respublika dživinena paše 971 100 manuša (oficialno broj taro Rosstat ko akava vakti), a o butvardipe (gustost) taro manuša — paše 2,76 manuša ko jekh km².

O šero tari respublika — o baro dizi Ulan-Udė, so sine osnovan ko 1666 berš (ko purano vakti lave sine Verhneudinsk).

Administrativno-teritorialno ulvavipe

• 21 administrativni rajoni.
• 2 dizja taro republikansko značenje (Ulan-Udė hem Severobajkalʹsk).

Municipalno ulvavipe

• 2 gradska okruga (Ulan-Udė hem Severobajkaljsk).
• Municipalna okruga hem municipalna rajoni (ko akava vakti taro 2025 hem 2026 berš isi bari reforma paše ki ekhurovnevo sistem. O Okinsko hem Mujsko rajoni uklili ko okruga, a sare o avera 19 rajoni ka preobrazujnen pe ko okruga paše ko novi republikansko zakon).