Wp/rmn/Republika Altaj
I Respublika Altaj si avtonomno respublika ko Sibirsko federalno okrugo tari Rusija, soske isi la but bari priroda hem o uklilo baro veš (planina) Gornyj Altaj.
Akaja respublika sine kerdi ko 1922 berš sar Ojratsko avtonomija oblast, a palo adava Gorno-Altajska avtonomija oblast. Status respublika lage ko 1990–1991 berš. Paše si (isi la graniče) kale oblastenca hem republikenca: o Altajskori kraj (ko severo-zapad), i Kemerovskori oblast (Kuzbass), o republike Hakasija hem Tyva, hem kala države Mongolija, Kina (KNR) hem Kazahstan.
O baripe — 92 903 km².Ki akaja respublika dživinena paše 210 095 manuša (oficialno broj taro Rosstat ko akava vakti), a o butvardipe taro manuša — paše 2,26 manuša ko jekh km².
O šero tari respublika — o edinstveno dizi Gorno-Altajsk, so sine osnovan ko 1830 berš (ko purano vakti lave sine Ulala, a palo adava Ojrot-Tura).
Administrativno-teritorialno ulvavipe
[edit | edit source]- 10 administrativna rajoni (ajmaki)
- 1 dizi taro republikansko značenje (Gorno-Altajsk)
Municipalno ulvavipe
- 1 gradsko okrug (Gorno-Altajsk)
- Municipalna okruga hem municipalna rajoni (ko akava vakti taro 2025 hem 2026 berš isi bari reforma paše ki ekhurovnevo sistem. O Turočaksko hem Čojsko rajoni uklili ko okruga, a o avera rajoni ka preobrazujnen pe dži ko kraj taro 2026 berš)