Wp/rmn/Dagestan
I Respublika Dagestan si avtonomno respublika ko Severo-Kavkazsko federalno okrugo tari Rusija, soske isi la but bari istorija, uklile bare veša (Kavkaz) hem but različno manuša hem čiba so dživinena zajedno paše ko more.
Akaja respublika sine kerdi ko 1921 berš sar Dagestansko ASSR (a status respublika lage ko 1991 berš). Paše si (isi la graniče) kale oblastenca hem republikenca: i Respublika Kalmykija (ko sever), i Čečenskori Respublika (ko zapad), o Stavropolʹskori kraj (ko severo-zapad), hem kala države Gruzija hem Azerbajdžan (ko jug prekal o baro veš). Ko vostok la paše si o Kaspijsko more.
O baripe — 50 270 km².
Ki akaja respublika dživinena paše 3 250 000 manuša (oficialno broj taro Rosstat ko akava vakti), a o butvardipe (gustost) taro manuša — paše 64,65 manuša ko jekh km². Akava si o najbaro region ko Severo-Kavkazsko okrugo.
O šero tari respublika — o baro primorsko šehri Mahačkala, so sine osnovan ko 1844 berš (ko purano vakti lave sine Petrovskoe, a palo adava Petrovsk-Port).
Administrativno-teritorialno ulvavipe
[edit | edit source]- 41 administrativni rajoni.
- 10 dizja taro republikansko značenje.
Municipalno ulvavipe
- 10 gradska okruga (Mahačkala, Derbent, Kaspijsk, Hasavjurt, Bujnaksk, Kizljar, Izberbaš, Dagestanskie Ogni, Južno-Suhokumsk hem Kiziljurt).
- 41 municipalno rajoni (ko akava vakti Dagestan ačhile ko purano dujurovnevo sistem, soske isi la paše 700 selska poselenija paše ki purani tradicija hem nacionalno ureduvanje soske andre dživinena but purane kavkazska manuša).