Jump to content

Wp/isv/Zdravje

Add links
From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
Wp > isv > Zdravje

Zdravje jest stanje polnogo fizičnogo, duševnogo i socialnogo blagobytja, a ne toliko odsutstvo bolězni ili fizičnyh nedostatkov.[1] Tuta definicija byla prijeta Světovoju zdravstvenoju organizacijeju (SZO) v 1948 godu i ostavaje do dnes osnovnym standardom v medžunarodnoj medicině.[2] Zdravje jest fundamentalno pravo vsakogo člověka i ključny resurs dlja povsednevnogo žitja, a ne cělj žitja.[3] Ono pozvaljaje ljudam vesti produktivno žitje v socialnom i ekonomičnom planu, davajuči jim možnost realizovati svoj potencial.[4]

V širšem biologičnom smyslu, zdravje možno opisati kako sposobnost organizma poddrživati homeostazu (stabilnost vnutrnoj srědiny), adaptovati se k izměnjam v okružajučej srědině, protivstojati stresu i efektivno funkcionovati v ramkah svojego genetičnogo potenciala.[5] Nauka, ktora zajmaje se izučenjem zdravja, prědodvračenjem bolěznij i prodolženjem žitja, nazyvaje se medicina i spoločno zdravje.[6]

Etimologija

[edit | edit source]

Slovo "zdravje" v slovjanskyh jezykah (praslovjansky *sъdorvьje) etimologično svezano jest s slovom "drěvo" (*dervo).[7] Prvonačelno ono značilo "podobny drěvu", to jest silny, krěpky, stabilny i cělostny.[8] V mnogyh inyh indoevropejskyh jezykah etimologija slova "zdravje" takože ukazyvaje na "cělostnost" (napriměr, anglijske health od staroanglijskogo hǣlþ — cělostnost, byti cělym).[9] To ukazyvaje na drěvne pojmanje zdravja kako harmoničnogo sostojanja vsego organizma.[10]

Koncepcije zdravja

[edit | edit source]

Pojmanje togo, čto jest zdravje, izměnjalo se v tečenju věkov i zavisělo od kulturnogo, religioznogo i naučnogo konteksta.[11]

Biomedicinsky model

[edit | edit source]

Tradicijno, v zapadnoj medicině do 20-ogo stolětja dominoval biomedicinsky model.[12] V toj koncepciji zdravje razsmatrjalo se prosto kako odsutstvo bolězni, patologije ili disfunkcije.[13] Tělo člověka sravnivalo se s mehanizmom: ako vse česti rabotajut bez defektov, togda "mehanizm" jest zdravy.[14] Zadanje lěkara byla v tom, da by "popraviti" defekt, fokusujuči se na lěčenju simptomov i biologičnyh pričin.[15] Tutoj model često ignoroval socialne, psihologične i srědinne faktory, ktore mogut vplyvati na blagobytje pacienta.[16]

Biopsihosocialny model

[edit | edit source]

V 20-om stolětju, osoblivo poslě rabot George’a EngelaДжорджа Енгела v 1977 godu, stal popularny biopsihosocialny model.[17] On utvrdžaje, že zdravje i bolěznj sut rezultat složenogo vzajemodějanja treh uravnjev faktorov.[18]

  • Biologičny: genetika, virusy, bakterije, anatomija, fiziologija.[19]
  • Psihologičny: mysli, emocije, povedenje, koping-strategije (sposobnost spravjati se so stresom).[20]
  • Socialny: kultura, ekonomičny status, sěmja, socialna poddržka v družstvu.[21]

Definicija SZO

[edit | edit source]

Definicija Světovoj zdravstvenoj organizacije ("stanje polnogo fizičnogo, duševnogo i socialnogo blagobytja") byla revolucijna dlja svojego časa.[22] Ona odkazala se od vuzkogo oprěděljenja zdravja toliko črěz prizmu patologije i vključila pozitivne aspekty žitja.[23] Jednako, tuta definicija byla takože kritikovana za to, že ona jest "idealistična" i praktično nedostignima, ibo "polno" blagobytje jest rědko i vrěmenno stanje dlja večšinstva ljudij.[24] Kritiki utvrdžajut, že ona može vesti k "medikalizaciji" normalnyh problem v žitju.[25] Pozdněje SZO utočnila koncepciju, dodavajuči, že zdravje jest "resurs dlja povsednevnogo žitja", ktory pozvaljaje ljudam realizovati svoje cělje i adaptovati se k srědině.[26]

Aspekty zdravja

[edit | edit source]
Vitruviansky člověk Leonarda da Vinči — simbol proporcije i fizičnogo zdravja.

Zdravje jest složeny i mnogostranny koncept, ktory možno razděliti na několiko vzajemno svezanyh kategorij, ktore vplyvajut jedna na drugu.[27]

Fizično zdravje

[edit | edit source]

Fizično zdravje označaje dobro funkcionovanje těla i vsih jego fiziologičnyh sistem.[28] Ono vključaje v sebe:

  • Odsutstvo bolězni: Tělo ne imaje aktivnyh infekcij, hroničnyh neduhov ili serioznyh travm.[29]
  • Fizična forma: Sposobnost vypolnjati povsednevne zadanja bez črězměrnogo umorjenja.[30] To vključaje silu myšec, izdržlivost srdca i pljuč (kardiorespiratorna izdržlivost), gybkost i zdravu kompoziciju těla.[31]
  • Normalne funkcionovanje: Organy rabotajut pravilno, procesy metabolizma sut v normě, imunna sistema efektivno zaščičaje organizm od patogenov.[32]

Dlja poddržanja fizičnogo zdravja kritično važne sut pravilna dieta, regularna fizična aktivnost, dostatočny son i izběganje škodlivyh privyček (kako kurjenje tabaka, zloupotrěbjenje alkohola ili upotrěba narkotikov).[33]

Mentalno i duševno zdravje

[edit | edit source]

Mentalno zdravje odnosi se k kognitivnomu, emocionalnomu i psihologičnomu blagobytju člověka.[34] Soglasno SZO, mentalno zdravje jest stanje, v ktorom člověk realizuje svoj potencial, može spravjati se s normalnym stresom v žitju, može produktivno rabotati i može vnositi vklad v svoje družstvo.[35]

Mentalno zdravje ne jest prosto odsutstvo duševnyh bolěznij (kako depresija, trevožnost ili šizofrenija).[36] Ono vključaje sposobnost čuti radost, iměti stabilne emocije, idti v socialno vzajemodějanje i iměti čuvstvo smysla v žitju.[37] Emocionalno zdravje često vyděljaje se kako oddělny aspekt, označajuči sposobnost upravjati svojimi emocijami i vyražati jih konstruktivnym sposobom.[38]

Socialno zdravje

[edit | edit source]

Socialno zdravje opisyvaje sposobnost člověka tvoriti i poddrživati zdrave, zadovoljajuče odnošenja s drugymi ljudami i s cělym družstvom.[39] Ono vključaje:

  • Uměnje adaptovati se k različnym socialnym situacijam.[40]
  • Iměnje poddrživajučej srědiny (sěmja, prijatelji, kolegi).[41]
  • Čuvstvo prinaležnosti k grupě ili družstvu.[42]
  • Sposobnost k empatiji i efektivnoj komunikaciji.[43]

Socialna izolacija i samotnost mogut iměti dokazany negativny vplyv na fizično i mentalno zdravje, povyšajuči rizik srdečnososudnyh bolěznij, depresije i daže prědvrěmennoj smrti.[44]

Determinanty zdravja

[edit | edit source]

Faktory, ktore vplyvajut na zdravje člověka i populacije, nazyvajut se determinantami zdravja.[45] V 1974 godu kanadsky ministr Template:Wp/isv/Marc Lalonde opublikoval slavny raport ("Lalonde Report"), ktory klasifikoval tute faktory na četyri široke polja.[46] Tuta koncepcija stala osnovoju dlja sovrěmennogo pojmanja promocije zdravja.[47]

Biologija i genetika

[edit | edit source]

Tuto sut faktory, s ktorymi člověk rodi se i ktore on, kak pravilo, ne može izměniti.[48]

  • Genetika: Naslědstvene prědrazpoloženja k něktorym bolěznjam (napr. diabet, rak, srdečne bolězni, genetične sindromy).[49] Genetika igraje rolju v tom, kako organizm reaguje na okružajuču srědinu i lěčenje.[50]
  • Vozrast: S vozrastom funkcije těla naturalno slabějut, čto povyšaje rizik hroničnyh bolěznij i umenšaje sposobnost k regeneraciji.[51]
  • Pol: Muži i ženy imajut različne riziky dlja něktoryh zabolěvanij vslěd biologičnyh i hormonalnyh razlik.[52]

Okružajuča srědina

[edit | edit source]

Fizična i socialna srědina, v ktoroj člověk žive, rabotaje i provodi čas, imaje ogromny vplyv na zdravje.[53]

  • Fizična srědina: Čistota vozduha i vody, bezopasnost žilišča, prisutstvo toksinov ili radiacije, klimat, šum, planovanje gradov (dostupnost parkov, pěših zon).[54] Napriměr, zanečiščenje vozduha može vesti k respiratornym problemam i raku.[55]
  • Socialna srědina: Uravenj obrazovanja, ekonomična stabilnost, kulturne normy, uravenj prěstupnosti v družstvu, diskriminacija.[56] Ljudi s vysšim uravnjem dohoda i obrazovanja obyčno živut dolžeje i imajut lěpše zdravje.[57]

Stil žitja (povedenje)

[edit | edit source]

Individualne rěšenja i privyčky sut važnym faktorom, ktory člověk teoretično može kontrolovati (hoti socialna srěda silno vplyvaje na toj vybor).[58]

  • Dieta: Jedenje s vysokym sodržanjem cukra, soli i nasyčenyh tukov vede k otylosti, diabetu tipa 2 i srdečnym problemam.[59] Balansovana dieta s ovočami i zeleninoju ukrěpjaje zdravje.[60]
  • Fizična aktivnost: Sědeči obraz žitja (hipodinamija) jest faktorom rizika dlja mnogyh hroničnyh bolěznij.[61]
  • Vrědne privyčky: Kurjenje tabaka jest glavnoju pričinoju prědodvratimoj smrti v světě.[62] Zloupotrěbjenje alkohola i upotrěba narkotikov značno niščet organy i psihiku.[63]
  • Seksualno povedenje: Bezopasny seks prědodvračaje infekcije (HIV, sifilis) i neželanu brěmennost.[64]

Sistema zdravoohranjenja

[edit | edit source]

Dostupnost, kakost i organizacija medicinskoj pomoči.[65] Hoti medicina jest važna dlja lěčenja bolěznij, mnoge studije pokazyvajut, že sistema zdravoohranjenja vplyvaje na obče zdravje populacije menje, než socialne uslovja i stil žitja.[66]

  • Dostupnost: Može li člověk legko i finansovo dostupno polučiti pomoč lěkara?[67]
  • Prevencija: Dostupnost programov vakcinacije, skrininga i profilaktiky.[68]

Podtrimyvanje i ukrěpjenje zdravja

[edit | edit source]

Proces, dělajuči ljudij sposobnymi povyšati kontrol nad svojim zdravjem i ulěpšati jego, nazyvaje se promocija zdravja.[69] Osnovne metody vključajut:

Pravilno jedenje (Dieta)

[edit | edit source]
Zelenina i ovoče sut osnova zdravoj diety.

Člověčsky organizm potrěbuje energiju i strojiteljne materialy dlja funkcionovanja.[70] Zdrava dieta trěbuje byti raznoobrazna i balansovana.[71]

SZO rekomenduje ograničiti spotrěbjenje svobodnyh cukrov i solij, a uveličiti spotrěbjenje ovočev, zeleniny, orěhov i cělyh zrn.[74] Nedostatok važnyh elementov (napriměr, vitamina C, vitamina D ili želěza) vede k specifičnym bolěznjam (cinga, rahit, anemija).[75]

Fizična aktivnost

[edit | edit source]

Regularne fizične upražnjenja pomagajut poddrživati zdravo tělo i um.[76] Aktivnost ulěpšaje cirkulaciju krvi, ukrěpjaje myšce i kosti, pomagaje kontrolovati vagu i snižaje rizik depresije črěz vyděljenje endorfinov.[77]

  • Aerobna aktivnost: Běganje, plavanje, hodženje, jezda na velosipedě — trenujut srdce i pljuče.[78]
  • Anaerobna (silova) aktivnost: Podimanje težin — ukrěpjaje myšce i kosti.[79]

SZO rekomenduje minimum 150 minut uměrjenoj aerobnoj aktivnosti v sedmicu dlja dorastlyh.[80]

Higiena

[edit | edit source]

Higiena jest sovkupnost praktik, napravjenyh na shranjenje zdravja i prědodvračenje razprostranjenja bolěznij.[81]

  • Lična higiena: Mytje ruk, mytje těla, čiščenje zubov.[82] Mytje ruk s mylom jest jedin iz najefektivnějših i najdeševših sposobov borby s infekcijami.[83]
  • Sanitarija: Dostup k čistoj vodě i kanalizaciji jest fundament spoločnogo zdravja.[84] Odsutstvo sanitarije vede k izbuham holery i diareje.[85]

Son

[edit | edit source]

Son jest žitjevo važny biologičny proces.[86] V vrěme sna organizm regeneruje klětky, mozg obrabotyvaje informaciju i konsoliduje pamet, a takože očiščaje se od toksinov.[87] Nedostatok sna (menje 7 časin dlja dorastlyh) povyšaje rizik otylosti, diabeta, srdečnyh bolěznij i snižaje kognitivne sposobnosti.[88]

Spoločno zdravje

[edit | edit source]

Spoločno zdravje (anglijsky: Public Health) jest nauka i praktika zaščity i ulěpšenja zdravja občin i vsego naseljenja.[89] Za razliku od kliničnoj mediciny, ktora lěči oddělnyh pacientov, spoločno zdravje fokusuje se na cělyh grupah ljudij.[90]

Osnovne napravjenja spoločnogo zdravja:

  • Epidemiologija: Izučenje razprostranjenja bolěznij i faktorov rizika v naseljenju.[91]
  • Borba s infekcijami: Programy vakcinacije pomogli uniščiti (ospa) ili vzeti pod kontrolj (poliomielit, osypky) mnoge smrtonosne bolězni.[92]
  • Higiena truda: Obezpečenje bezopasnosti na rabočem městě.[93]
  • Propaganda Z0Ž: Kampanije protiv kurjenju, za zdravo jedenje i sport.[94]

Globalno zdravje

[edit | edit source]

Globalno zdravje zajmaje se problemami, ktore prěsěkajut nacionalne granice i trěbujut medžunarodnogo sotrudničstva.[95] Bolězni ne znajut granic, i v epohě globalizacije patogeny mogut razprostranjati se po cělomu světu za několiko dnjev.[96]

Glavne vyzovy globalnogo zdravja dnes sut:

  • Pandemije: Take kako COVID-19, Grip, HIV/AIDS.[97]
  • Neinfekcijne bolězni: Rak, diabet, srdečne bolězni rastut ne toliko v bogatyh, no i v razvivajučih se stranah.[98]
  • Antibiotiko-rezistentnost: Bakterije stavajut imunne k antibiotikam vslěd črězměrnogo i nepravilnogo upotrebjenja lěkov.[99] To grozi vozvračenjem ery, kogda proste infekcije mogli byti smrtonosne.[100]
  • Izměnjenje klimata: Povyšenje temperatury vplyvaje na razprostranjenje prěnositeljev bolěznij (napr. komarov s malarijeju) i dostupnost pitnoj vody.[101]

Měrjenje zdravja

[edit | edit source]

Dlja ocěnky uravnja zdravja v družstvu ili straně koristajut se statistične indikatory.[102]

  • Očekyvana dolgost žitja: Srědnje čislo lět, ktore novonarodženy bude žiti pri sučih ukazateljah smrtnosti.[103]
  • Dětska smrtnost: Čislo dětij, umirajučih do 1. ili 5. goda žitja na 1000 urodženij.[104] To jest jedin iz glavnyh indikatorov razvitja kraja i stanja mediciny.[105]
  • DALY (Disability-adjusted life year): Gody žitja, korigovane po nerabotosposobnosti.[106] Tutoj ukazatelj měri obče brěme bolězni, sjedinjajuči gody utračene vslěd rannjej smrti i gody, žitje s invalidnostju.[107]

Iztočniky

[edit | edit source]
  1. ↑ World Health Organization. Constitution of the World Health Organization. Geneva: WHO, 1948.
  2. ↑ Callahan, D. The WHO definition of 'health'. The Hastings Center Studies, 1, 1973.
  3. ↑ World Health Organization. Ottawa Charter for Health Promotion. Geneva: WHO, 1986.
  4. ↑ Breslow, L. A quantitative approach to the World Health Organization definition of health: physical, mental and social well-being. International Journal of Epidemiology, 1972.
  5. ↑ Sartorius, N. The Meanings of Health and its Promotion. Croat Med J., 2006.
  6. ↑ Tulchinsky, T.H., Varavikova, E.A. The New Public Health. San Diego: Academic Press, 2014.
  7. ↑ Черных, П. Я. Историко-этимологический словарь русского языка. Москва: Русский язык, 1999.
  8. ↑ Фасмер, М. Этимологический словарь русского языка. Москва: Прогресс, 1986.
  9. ↑ Harper, D. Online Etymology Dictionary. 2024.
  10. ↑ Porter, R. The Greatest Benefit to Mankind: A Medical History of Humanity. New York: W. W. Norton & Company, 1997.
  11. ↑ Porter, R. The Greatest Benefit to Mankind: A Medical History of Humanity. New York: W. W. Norton & Company, 1997.
  12. ↑ Engel, George L. The need for a new medical model: a challenge for biomedicine. Science, 1977.
  13. ↑ Wade, D.T., Halligan, P.W. Do biomedical models of illness make for good healthcare systems?. BMJ, 2004.
  14. ↑ Capra, F. The Turning Point: Science, Society, and the Rising Culture. New York: Simon and Schuster, 1982.
  15. ↑ Engel, George L. The need for a new medical model: a challenge for biomedicine. Science, 1977.
  16. ↑ Sartorius, N. The Meanings of Health and its Promotion. Croat Med J., 2006.
  17. ↑ Engel, George L. The need for a new medical model: a challenge for biomedicine. Science, 1977.
  18. ↑ Borrell-Carrió, F., Suchman, A.L., Epstein, R.M. The Biopsychosocial Model 25 Years Later: Principles, Practice, and Scientific Inquiry. Annals of Family Medicine, 2004.
  19. ↑ Engel, George L. The need for a new medical model: a challenge for biomedicine. Science, 1977.
  20. ↑ Sarafino, E.P., Smith, T.W. Health Psychology: Biopsychosocial Interactions. Wiley, 2014.
  21. ↑ Marmot, M., Wilkinson, R.G. Social Determinants of Health. Oxford University Press, 2005.
  22. ↑ Breslow, L. A quantitative approach to the World Health Organization definition of health: physical, mental and social well-being. International Journal of Epidemiology, 1972.
  23. ↑ World Health Organization. Constitution of the World Health Organization. Geneva: WHO, 1948.
  24. ↑ Callahan, D. The WHO definition of 'health'. The Hastings Center Studies, 1973.
  25. ↑ Jadad, A.R., O'Grady, L. How should health be defined?. BMJ, 2008.
  26. ↑ World Health Organization. Ottawa Charter for Health Promotion. Geneva: WHO, 1986.
  27. ↑ Sartorius, N. The Meanings of Health and its Promotion. Croat Med J., 2006.
  28. ↑ Corbin, C.B., Welk, G., Corbin, W., Welk, K. Concepts of Fitness and Wellness. McGraw-Hill, 2011.
  29. ↑ World Health Organization. International Statistical Classification of Diseases and Related Health Problems (ICD-11). Geneva: WHO, 2019.
  30. ↑ Caspersen, C.J., Powell, K.E., Christenson, G.M. Physical activity, exercise, and physical fitness: definitions and distinctions for health-related research. Public Health Reports, 1985.
  31. ↑ American College of Sports Medicine. ACSM's Guidelines for Exercise Testing and Prescription. Lippincott Williams & Wilkins, 2013.
  32. ↑ Guyton, A.C., Hall, J.E. Textbook of Medical Physiology. Elsevier Saunders, 2006.
  33. ↑ World Health Organization. Global Strategy on Diet, Physical Activity and Health. Geneva: WHO, 2004.
  34. ↑ World Health Organization. Mental Health: A State of Well-being. Geneva: WHO, 2014.
  35. ↑ World Health Organization. Mental Health Action Plan 2013-2020. Geneva: WHO, 2013.
  36. ↑ Keyes, C.L.M. The Mental Health Continuum: From Languishing to Flourishing in Life. Journal of Health and Social Behavior, 2002.
  37. ↑ Ryff, C.D. Happiness is everything, or is it? Explorations on the meaning of psychological well-being. Journal of Personality and Social Psychology, 1989.
  38. ↑ Goleman, D. Emotional Intelligence. Bantam Books, 1995.
  39. ↑ Berkman, L.F., Glass, T. Social integration, social networks, social support, and health. In: Social Epidemiology, 2000.
  40. ↑ Heaney, C.A., Israel, B.A. Social networks and social support. In: Health Behavior and Health Education, 2008.
  41. ↑ House, J.S., Landis, K.R., Umberson, D. Social relationships and health. Science, 1988.
  42. ↑ Putnam, R.D. Bowling Alone: The Collapse and Revival of American Community. Simon & Schuster, 2000.
  43. ↑ Segrin, C., Flora, J. Family Communication. Routledge, 2011.
  44. ↑ Holt-Lunstad, J., Smith, T.B., Layton, J.B. Social relationships and mortality risk: a meta-analytic review. PLOS Medicine, 2010.
  45. ↑ Marmot, M., Wilkinson, R.G. Social Determinants of Health. Oxford University Press, 2005.
  46. ↑ Lalonde, Marc. A New Perspective on the Health of Canadians. Ottawa: Minister of Supply and Services, 1974.
  47. ↑ Kickbusch, I. The contribution of the World Health Organization to a new public health and health promotion. American Journal of Public Health, 2003.
  48. ↑ Lalonde, Marc. A New Perspective on the Health of Canadians. Ottawa: Minister of Supply and Services, 1974.
  49. ↑ Guttmacher, A.E., Collins, F.S. Genomic medicine—a primer. New England Journal of Medicine, 2002.
  50. ↑ Rappaport, S.M. Genetic factors in toxicology: implications for regulatory policy. Critical Reviews in Toxicology, 1993.
  51. ↑ Kirkwood, T.B. Understanding the odd science of aging. Cell, 2005.
  52. ↑ Wizemann, T.M., Pardue, M.L. Exploring the Biological Contributions to Human Health: Does Sex Matter?. National Academies Press, 2001.
  53. ↑ Lalonde, Marc. A New Perspective on the Health of Canadians. Ottawa: Minister of Supply and Services, 1974.
  54. ↑ Prüss-Üstün, A., Corvalán, C. Preventing Disease Through Healthy Environments. Geneva: WHO, 2006.
  55. ↑ World Health Organization. Ambient air pollution: A global assessment of exposure and burden of disease. Geneva: WHO, 2016.
  56. ↑ Marmot, M. The Status Syndrome: How Social Standing Affects Our Health and Longevity. Times Books, 2004.
  57. ↑ Adler, N.E., et al. Socioeconomic status and health: the challenge of the gradient. American Psychologist, 1994.
  58. ↑ Lalonde, Marc. A New Perspective on the Health of Canadians. Ottawa: Minister of Supply and Services, 1974.
  59. ↑ Willett, W.C., Stampfer, M.J. Rebuilding the Food Pyramid. Scientific American, 2003.
  60. ↑ World Health Organization. Diet, nutrition and the prevention of chronic diseases. Geneva: WHO, 2003.
  61. ↑ Lee, I.M., et al. Effect of physical inactivity on major non-communicable diseases worldwide. The Lancet, 2012.
  62. ↑ World Health Organization. WHO Report on the Global Tobacco Epidemic. Geneva: WHO, 2008.
  63. ↑ Rehm, J., et al. Global burden of disease and injury and economic cost attributable to alcohol use and alcohol-use disorders. The Lancet, 2009.
  64. ↑ World Health Organization. Sexual health, human rights and the law. Geneva: WHO, 2015.
  65. ↑ Lalonde, Marc. A New Perspective on the Health of Canadians. Ottawa: Minister of Supply and Services, 1974.
  66. ↑ McKeown, Thomas. The Role of Medicine: Dream, Mirage, or Nemesis?. Princeton: Princeton University Press, 1979.
  67. ↑ Andersen, R.M. Revisiting the behavioral model and access to medical care: does it matter?. Journal of Health and Social Behavior, 1995.
  68. ↑ Rose, G. The Strategy of Preventive Medicine. Oxford University Press, 1992.
  69. ↑ World Health Organization. Ottawa Charter for Health Promotion. Geneva: WHO, 1986.
  70. ↑ Whitney, E., Rolfes, S.R. Understanding Nutrition. Cengage Learning, 2015.
  71. ↑ World Health Organization. Healthy diet. Fact sheet N°394, 2015.
  72. ↑ Food and Agriculture Organization. Human Energy Requirements. Rome: FAO, 2004.
  73. ↑ World Health Organization. Vitamin and Mineral Requirements in Human Nutrition. Geneva: WHO, 2004.
  74. ↑ World Health Organization. Guideline: Sugars intake for adults and children. Geneva: WHO, 2015.
  75. ↑ Black, R.E., et al. Maternal and child undernutrition and overweight in low-income and middle-income countries. The Lancet, 2013.
  76. ↑ Warburton, D.E., Nicol, C.W., Bredin, S.S. Health benefits of physical activity: the evidence. CMAJ, 2006.
  77. ↑ Penedo, F.J., Dahn, J.R. Exercise and well-being: a review of mental and physical health benefits associated with physical activity. Current Opinion in Psychiatry, 2005.
  78. ↑ American Heart Association. Recommendations for Physical Activity in Adults. 2016.
  79. ↑ Kraemer, W.J., Ratamess, N.A. Fundamentals of Resistance Training. Medicine & Science in Sports & Exercise, 2004.
  80. ↑ World Health Organization. Global Recommendations on Physical Activity for Health. Geneva: WHO, 2010.
  81. ↑ Bloomfield, S.F., et al. The effectiveness of hand hygiene procedures. American Journal of Infection Control, 2007.
  82. ↑ Curtis, V., Cairncross, S. Effect of washing hands with soap on diarrhoea risk in the community. The Lancet Infectious Diseases, 2003.
  83. ↑ World Health Organization. WHO Guidelines on Hand Hygiene in Health Care. Geneva: WHO, 2009.
  84. ↑ Bartram, J., Cairncross, S. Hygiene, Sanitation, and Water: Forgotten Foundations of Health. PLOS Medicine, 2010.
  85. ↑ Prüss-Üstün, A., et al. Safer water, better health. Geneva: WHO, 2008.
  86. ↑ Cirelli, C., Tononi, G. Is sleep essential?. PLOS Biology, 2008.
  87. ↑ Xie, L., et al. Sleep drives metabolite clearance from the adult brain. Science, 2013.
  88. ↑ Walker, Matthew. Why We Sleep: Unlocking the Power of Sleep and Dreams. New York: Scribner, 2017.
  89. ↑ Winslow, C.E.A. The Untilled Fields of Public Health. Science, 1920.
  90. ↑ Tulchinsky, T.H., Varavikova, E.A. The New Public Health. San Diego: Academic Press, 2014.
  91. ↑ Gordis, L. Epidemiology. Elsevier Saunders, 2013.
  92. ↑ Henderson, D.A. Smallpox: the death of a disease. Prometheus Books, 2009.
  93. ↑ Stellman, J.M. Encyclopaedia of Occupational Health and Safety. International Labour Organization, 1998.
  94. ↑ Wakefield, M.A., Loken, B., Hornik, R.C. Use of mass media campaigns to change health behaviour. The Lancet, 2010.
  95. ↑ Koplan, J.P., et al. Towards a common definition of global health. The Lancet, 2009.
  96. ↑ Frenk, J., Moon, S. Governance Challenges in Global Health. New England Journal of Medicine, 2013.
  97. ↑ Morens, D.M., Folkers, G.K., Fauci, A.S. The challenge of emerging and re-emerging infectious diseases. Nature, 2004.
  98. ↑ World Health Organization. Global Status Report on Noncommunicable Diseases. Geneva: WHO, 2014.
  99. ↑ O'Neill, Jim. Tackling Drug-Resistant Infections Globally: Final Report and Recommendations. London: Review on Antimicrobial Resistance, 2016.
  100. ↑ World Health Organization. Antimicrobial resistance: global report on surveillance. Geneva: WHO, 2014.
  101. ↑ Costello, A., et al. Managing the health effects of climate change. The Lancet, 2009.
  102. ↑ Etches, V., et al. Measuring population health: a review of indicators. Annual Review of Public Health, 2006.
  103. ↑ Mathers, C.D., et al. Healthy life expectancy: comparison of OECD countries in 2001. Australian and New Zealand Journal of Public Health, 2003.
  104. ↑ Reidpath, D.D., Allotey, P. Infant mortality rate as an indicator of population health. Journal of Epidemiology & Community Health, 2003.
  105. ↑ UNICEF. Levels and Trends in Child Mortality. New York: UNICEF, 2013.
  106. ↑ Murray, C.J., Lopez, A.D. The Global Burden of Disease. Harvard University Press, 1996.
  107. ↑ World Health Organization. The Global Burden of Disease: 2004 Update. Geneva: WHO, 2008.

Bibliografija

[edit | edit source]
  • Breslow, Lester. Encyclopedia of Public Health. New York: Macmillan Reference USA, 2002.
  • Grmek, Mirko D. History of AIDS: Emergence and Origin of a Modern Pandemic. Princeton: Princeton University Press, 1990.
  • Porter, Roy. The Greatest Benefit to Mankind: A Medical History of Humanity. New York: W. W. Norton & Company, 1997.
  • World Health Organization. World Health Statistics 2023: Monitoring Health for the SDGs. Geneva: WHO, 2023.
  • Detels, Roger, et al. Oxford Textbook of Public Health. Oxford University Press, 2015.
  • Scambler, Graham. Sociology as Applied to Medicine. Saunders Elsevier, 2008.
  • Naidoo, Jennie, and Wills, Jane. Foundations for Health Promotion. Elsevier, 2016.

Retrieved from "https://incubator.wikimedia.org/w/index.php?title=Wp/isv/Zdravje&oldid=7033719"