Wp/isv/Wenedyk
 | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Stvorjeny | Jan van Steenbergen |
| Data stvorjenja | 2002 |
| Pismo | latinica na osnově poljskogo alfabeta |
| Celj | |
| Jezyčne kody | |
Wenedyk jest umětny jezyk, stvorjeny niderlandskym jezykoznavcem Janom van Steenbergenom. On jest uživamy v projektu alternativnoj historije Ill Bethisad. Jest fikcijny potomok vulgarnoj latiny s silnym slovjanskym substratom. Ideja projekta jest pokazati, kako poljsky jezyk by izgledal, ako by on byl romanskym jezykom, a ne slovjanskym.
Na internetu wenedyk jest priznany kako jedin iz najlěpših i najvyše detaljnyh prikladov alternativno-historičnyh jezykov.
Historija
[edit | edit source]Wenedyk byl opublikovany v 2002 godu. V alternativnoj realnosti, Rimska imperija zavojevala teritoriju dnešnoj Poljsky v prvom stolětju našej ery. Vslěd togo, prědki Poljakov (Venedi) prijeli latinu, ale izměnili ju pod vlivom praslovjanskogo substrata. V rezultatě povstal jezyk, ktory gramatično i leksično jest romansky, ale fonologično i pravopisno napominaje poljsky jezyk.
Wenedyk igraje važnu rolju v projektu Ill Bethisad, kde on jest jednym iz služebnyh jezykov Republiky Dvoh Koron (alternativna versija poljsko-litovskoj Rěči pospolitoj oboh narodov). V alternativnoj realnosti Ill Bethisad RDK jest sučasnym prodolženjem tutoj državy, v ktoroj Veneda zaimaje město Poljsky.
Harakteristika
[edit | edit source]Wenedyk jest osnovany na vulgarnoj latině, ale fonologija, morfologija i sintaksis sut silno pod vlivom poljskogo jezyka.
Fonologija i pravopis
[edit | edit source]Pravopis venedskogo jezyka jest skoro identičny poljskomu. On koristi digrafy kako sz, cz, rz, i litery s diakritikoju (ą, ę, ć, ś, ź, ż, ł, ń). Zvuk c prěd e i i čitaje se kako [ts], a v inyh pozicijah kako [k].
Slovosbor
[edit | edit source]Množinstvo slov wenedyka proizhodi iz latiny, ale one sut izměnjene soglasno zakonam fonetičnoj evolucije, ktore sut typične dlja poljskogo jezyka.
| Slovo | Latinsky | Italijansky | Wenedyk | Rumunsky | Poljsky |
|---|---|---|---|---|---|
| Ruka | brachium | braccio | brocz | braţ | ramię |
| Črny | nĭger, nĭgrum | nero | niegry | negru | czarny |
| Grad, město | cīvĭtās, cīvĭtātem | città | czytać | oraş, [cetate] | miasto |
| Smrt | mŏrs, mŏrtem | morte | mroć | moarte | śmierć |
| Pes | canis | cane | kań | câine | pies |
| Uho | auris, aurĭcŭla | orecchio | urzykła | ureche | ucho |
| Jajce | ovum | uovo | ów | ou | jajko |
| Oko | ŏcŭlus | occhio | okieł | ochi | oko |
| Otec | pater, patrem | padre | poterz | tată | ojciec |
| Ogonj | ignis, fŏcus | fuoco | fok | foc | ogień |
| Ryba | pĭscis | pesce | pieszcz | peşte | ryba |
| Stopa | pĕs, pĕdem | piede | piedź | picior, [piez] | stopa |
| Prijatelj | amīcus | amico | omik | prieten, amic | przyjaciel |
| Zeleny | vĭrĭdis | verde | wierdzi | verde | zielony |
| Konj | ĕquus, cabăllus | cavallo | kawał | cal | koń |
| Ja | ĕgo | io | jo | eu | ja |
| Ostrov | īnsŭla | isola | izła | insulă | wyspa |
| Jezyk | lĭngua | lingua | lęgwa | limbă | język |
| Život | vīta | vita | wita | viaţă, [vită] | życie |
| Mlěko | lac, lactis | latte | łoc | lapte | mleko |
| Ime | nōmen | nome | numię | nume | imię |
| Noč | nŏx, nŏctis | notte | noc | noapte | noc |
| Stary | vĕtus, vetulus | vecchio | wiekły | vechi | stary |
| Škola | schŏla | scuola | szkoła | şcoală | szkoła |
| Nebo | caelum | cielo | czał | cer | niebo |
| Zvězda | stēlla | stella | ścioła | stea | gwiazda |
| Zub | dĕns, dĕntem | dente | dzięć | dinte | ząb |
| Glas | vōx, vōcem | voce | wucz | voce, [boace], glas | głos |
| Voda | aqua | acqua | jekwa | apă | woda |
| Větr | vĕntus | vento | więt | vânt | wiatr |
| Slovo | Portugalsky | Špańsky | Katalańsky | Oksitańsky | Francuzsky | Retoromańsky | Wenedyk | Britenig |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Ruka | braço | brazo | braç | braç | bras | bratsch | brocz | breich |
| Črny | negro | negro | negre | negre | noir | nair | niegry | nîr |
| Grad, město | cidade | ciudad | ciutat | ciutat | cité | citad | czytać | ciwdad |
| Smrt | morte | muerte | mort | mòrt | mort | mort | mroć | morth |
| Pes | cão | perro | gos | gos, can | chien | chaun | kań | can |
| Uho | orelha | oreja | orella | aurelha | oreille | ureglia | urzykła | origl |
| Jajce | ovo | huevo | ou | uòu | œuf | ov | ów | ew |
| Oko | olho | ojo | ull | uèlh | œil | egl | okieł | ogl |
| Otec | pai | padre | pare | paire | père | bab | poterz | padr |
| Ogonj | fogo | fuego | foc | fuòc | feu | fieu | fok | ffog |
| Ryba | peixe | pez | peix | peis | poisson | pesch | pieszcz | pisc |
| Stopa | pé | pie | peu | pè | pied | pe | piedź | pedd |
| Prijatelj | amigo | amigo | amic | amic | ami | ami | omik | efig |
| Zeleny | verde | verde | verd | verd | vert | verd | wierdzi | gwirdd |
| Konj | cavalo | caballo | cavall | caval | cheval | chaval | kawał | cafall |
| Ja | eu | yo | jo | ieu | je | jau | jo | eo |
| Ostrov | ilha | isla | illa | illa | île | insla | izła | ysl |
| Jezyk | língua | lengua | llengua | lenga | langue | linguatg, lieunga | lęgwa | llinghedig, llingw |
| Život | vida | vida | vida | vida | vie | vita | wita | gwid |
| Mlěko | leite | leche | llet | lach | lait | latg | łoc | llaeth |
| Ime | nome | nombre | nom | nom | nom | num | numię | nôn |
| Noč | noite | noche | nit | nuèch | nuit | notg | noc | noeth |
| Stary | velho | viejo | vell | vièlh | vieux | vegl | wiekły | gwegl |
| Škola | escola | escuela | escola | escòla | école | scola | szkoła | yscol |
| Nebo | céu | cielo | cel | cèl | ciel | tschiel | czał | cel |
| Zvězda | estrela | estrella | estrella | estela | étoile | staila | ścioła | ystuil |
| Zub | dente | diente | dent | dent | dent | dent | dzięć | dent |
| Glas | voz | voz | veu | votz | voix | vusch | wucz | gwg |
| Voda | água | agua | aigua | aiga | eau | aua | jekwa | ag |
| Větr | vento | viento | vent | vent | vent | vent | więt | gwent |
Takože sut mnogo posučenj iz slovjanskyh, germanskyh i inyh jezykov.
Gramatika
[edit | edit source]Gramatika wenedyka jest měšanina romanskyh i slovjanskyh elementov.
Imenniky
[edit | edit source]Imenniky imajut dva čisla (jednina i množina) i tri rody (mužsky, žensky i srědnji), čto jest netipično dlja zapadnyh romanskyh jezykov, ale tipično dlja latiny i slovjanskyh jezykov. Wenedyk ne imaje padežev, s izključenjem zaimennikov.
Imenniky, zaimenniky i pridavniky mogut iměti tri rody (mužsky, žensky, srědnji), dva čisla (jednina, množina) i tri padeži:
- prěmy padež: koriščeny i za podmet i za prěmy objekt rěčenja. V rěčenju: 'Miej poterz leże libier' "Moj otec čitaje knigu", Miej poterz "moj otec" i libier "kniga" sut oba v prěmom padežu.
- roditeljnik: koriščeny da by ukazati posědanje, napriměr: 'siedź potrze' "stolica mojego otca", 'rzejna Anglie' "kraljeva Anglije".
- dateljnik: koriščeny da by ukazati neprěmy objekt rěčenja, napriměr: 'Da mi ił libier' "Daj mi tu knigu", 'Da mi łu' "Daj to mně".
Wenedyk takože imaje zvateljnik. V množinstvu slučajev on imaje tu že samu formu kako prěmy padež, ale sut izključenja: O potrze! "O otče!". V ranějšej versiji venedskogo jezyka, on iměl imeniteljnik i viniteljnik, ale pozdněje one slili se, da by tvoriti prěmy padež.
Imenniky mogut byti podděljeny na četyri sklonjenja. One sut podobne do sistemy sklonjenja v latině:
- Prvo sklonjenje sut vse slova na -a, veliko množinstvo iz ktoryh sut ženskogo roda;
- Vtoro sklonjenje sut glavno mužske i srědnje slova končajuče se na suglasku. To jest měšanina vtorogo i četvrtogo sklonjenja v latině;
- Tretje sklonjenje sut glavno ženske slova končajuče se na mekku suglasku;
- Četvrto sklonjenje sut slova na -ej, ono odgovarjaje latinskomu petomu sklonjenju. Jednako, avtor traktoval imenniky s končinoju 4-ogo sklonjenja kako neregularne, vidi takože sekcije poniže.
Glagoly
[edit | edit source]Glagolna sistema jest osnovana na latinskoj, ale imaje takože črty slovjanskoj gramatiky, napriměr vid (aspekt). Glagoly se spregajut po licam, čislam, zalogam i vrěmenam. Formy nastoječego vrěmene:
- 1 jedn. – jemu «ja ljubju»
- 2 jedn. – jemasz «ty ljubiš»
- 3 jedn. – jema «on/ona ljubi»
- 1 mn. – jemamy «my ljubimo»
- 2 mn. – jemacie «vy ljubite»
- 3 mn. – jemą «oni ljubet»
Ibo latinsky i praslovjansky jezyk iměli praktično identične fleksije lica/čisla, i poljsky takože.
Glagoly wenedyka imajut slědujuče naklonjenja i časy:
- Infinitiv – jemar «ljubiti»
- Nastoječi čas – jemu «ja ljubju»
- Imperfekt – jemawa «ja ljubil»
- Perfekt – jemie «ja ljubil»
- Buduči čas (nesovršeny) – joru jemar «ja budu ljubiti»
- Buduči čas (sovršeny) – jemaru «ja poljubju»
- Uslovno naklonjeńje – jemarsi «ja byh ljubil»
- Poveliteljno naklonjeńje – jem «ljubi!»
- Aktivny participij – jemęć «ljubeči»
- Pasivny participij – jematy «ljubjeny»
Priklad
[edit | edit source]Otče naš v wenedyk:
Potrze nostry, ki jesz en czałór, sąciewkaty si twej numię.
Owień twej rzeń.
Foca si twa włątać, komód en czału szyk i sur cierze.
Da nów odzej nostry pań kocidzany.
I dziemieć nów nostrze dziewta, komód i nu dziemiećmy swór dziewtorzór.
I nie endycz nosz en ciętaceń, uta liwra nosz dzie mału. Amen.
Členok 1 Universalnoj deklaracije prav člověka na wenedyk:
- Tuci ludzie noszczę sie liwrzy i jekwali z rześpiece świej dzińtacie i swór drzecór. Li są dotaci ku rocenie i koszczęce i dziewię ocar piara wyniałtru en jenie frotrzeńtacie.[1]
Členok 1 Universalnoj deklaracije prav člověka v medžuslovjanskom jezyku:
- Vsi ljudi rodet se svobodni i ravni v dostojnosti i pravah. Oni sut obdarjeni razumom i svěstju i imajut postupati jedin k drugomu v duhu bratstva.[2]
Podobne jezyky
[edit | edit source]V vsesvětu Ill Bethisad jestvujut dva druge jezyky, ktore sut svezane s wenedykom: slevansky (slvanjec), ktorym govori se v ekvivalentu Slovakije togo vsesvěta; i šležansky (šležan), ili slezsky, govorjeny v Slezsku. Šležansky odražaje češsky jezyk[3][4] v taky samy sposob, kako wenedyk dělaje s poljskym, v toj čas kako slevansky, pomimo togo, že nahodi se v Slovakiji, jest vyše podobny do hrvatskogo v svojem pravopisu. (Romansky "ekvivalent" slovačskogo jest dialekt slevanskogo govorjeny v Moraviji, zvany Moravjanec.) (Kako by v kompenzaciju, hrvatsky v Ill Bethisad jest prinudženy byti zamětno različny od srbskogo, črěz to, že on sdělany jest podobnym do nyne praktično izčeznuvšego češskogo i slovačskogo.[5]
Bibliografija
[edit | edit source]- Wenedyk – glavna stranica o jezyku
- Wenedyk v Ill Bethisad
- Tilman Berger (2004). "Vom Erfinden Slavischer Sprachen". V M. Okuka; U. Schweier (red.). Germano-Slavistische Beiträge. Festschrift für P. Rehder zum 65. Geburtstag (PDF). München. str. 19–28.
- Michał Foerster. "Wariacje literackie: o językach". Esencja (nr. 07/2008 (LXXIX), avgust-septembr 2008).
- Dorota Gut. "Now@ Mow@ ("Novy jezyk")". Wiedza i Życie (fevruar 2004).
- Jakub Kowalski (2 mareca 2007). "Wymyślone języki". Relaz.pl.
- Stefan Michael Newerkla (2006). "Auf den Spuren des ř in den slawischen Sprachen und rund um den Globus". V Johannes Reinhart; Tilmann Reuther (red.). Ethnoslavica: Festschrift für Herrn Univ. Prof. Dr. Gerhard Neweklowsky zum 65. Geburtstag; Beiträge des internationalen Symposiums des Instituts für Slawistik der Universität Klagenfurt in Zusammenarbeit mit dem Institut für Slawistik der Universität Wien, Klagenfurt, 7.-8. April 2006. München-Wien: Otto Sagner. str. 212.
- Paul J.J. Payack (2008). A Million Words and Counting: How Global English Is Rewriting the World. str. 193.
- "Romance glossary". geonames.de. (spisok občih slov vo vsih romanskyh jezykah, vključno wenedyk i brithenig)
Iztočniky
[edit | edit source]- ↑ "Texts in Wenedyk". steen.free.fr.
- ↑ "Universal Declaration of Human Rights". un.org.
- ↑ ŠLEŽAN, na lehva rumana porlata je Šležna
- ↑ Šležan – Grand Master Plan
- ↑ "Croatian". IBWiki.
Vněšnje linky
[edit | edit source]