Wp/isv/Vuglerod
 | ||||||
| Vuglerod | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Alotropne formy | grafit, diamant i druge (sm. Alotropne formy vugleroda) | |||||
| Izgled | grafit: črny diamant: prozračny | |||||
| Standartna atomna masa Ar°(C) | [12.0096, 12.0116][1] | |||||
| Vuglerod v periodičnoj sistemě | ||||||
| ||||||
| Atomny nomer (Z) | 6 | |||||
| Elektronična konfiguracija | [He] 2s2 2p2 | |||||
| Elektronov v povlakě | 2, 4 | |||||
| Fizične svojstva | ||||||
| Faza pri STP | tvrda | |||||
| Točka sublimacije | 3915 K (3642 °C, 6588 °F) | |||||
| Gustota (pri k.t.) | amorfny: 1.8–2.1 g/cm3[2] grafit: 2.267 g/cm3 diamant: 3.515 g/cm3 | |||||
| Teplo topjenja | grafit: 117 kDž/mol | |||||
| Molarna teplotna kapacita | grafit: 8.517 Dž/(mol·K) diamant: 6.155 Dž/(mol·K) | |||||
| Atomne svojstva | ||||||
| Stupenj okyslenja | −4, −3, −2, −1, 0, +1,[3] +2, +3,[4] +4[5] (slegka kysly oksid) | |||||
| Elektronegativnost | škala Paulinga: 2.55 | |||||
| Ionizačne energiji |
| |||||
| Kovalentny radius | sp3: 77 pm sp2: 73 pm sp: 69 pm | |||||
| Van-der-Vaalsov radius | 170 pm | |||||
| Druge svojstva | ||||||
| Kristalična struktura | grafit: prosta heksagonalna (črny) | |||||
| Kristalična struktura | diamant: obrubocentrovana diamantova kubična (prozračny) | |||||
| Bystrost zvuka tonky prut | diamant: 18,350 m/s (pri 20 °C) | |||||
| Termično razširenje | diamant: 0.8 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)[6] | |||||
| Teploprovodivost | grafit: 119–165 W/(m⋅K) diamant: 900–2300 W/(m⋅K) | |||||
| Električno suprotivjenje | grafit: 7.837 µΩ⋅m[7] | |||||
| Magnetično oporedčanje | Diamagnetik[8] | |||||
| Molarna magnetična poddavajemost | −5.9·10−6 (grafit) cm3/mol[9] | |||||
| Modul Jounga | diamant: 1050 GPa[6] | |||||
| Modul sdviga | diamant: 478 GPa[6] | |||||
| Modul pružnosti | diamant: 442 GPa[6] | |||||
| Odnošenje Puasona | diamant: 0.1[6] | |||||
| Tvrdost po Mosu | grafit: 1–2 diamant: 10 | |||||
| Nomer CAS | 7440-44-0 | |||||
| Historija | ||||||
| Byl odkryty | egyptanami i šumerijcami[10] (3750 prěd n.e.) | |||||
| Uznavany elementom | Antuanom Lavuazjerom[11] (1789) | |||||
Vuglerod (lat.: Carboneum, od latinskogo slova carbo – "vugolj"; hemičny simbol С) je hemičny element grupy 14 (ili 4А), 2-go perioda. Imaje poredovy nomer 6 i atomovu masu 12,0107 u (srědno).
Kako člen grupy 14 periodičnoj sistemy elementov, jest nemetalom i jest tetravalentnym ako jego četyri elektrony se vključajut v kovalentne hemične svezy. Imaje tri prirodno strěčanyh izotopa, iz kojih dva – vuglerod-12 (12C) i vuglerod-13 (13C) sut stabilne, a trety – vuglerod-14 (14C) je radioaktivnym s vrěmenem polurazpada od okolo 5730 lět.[12]
Vo 2016 g. je bylo potvrdženo, že aromatično sjedinjenje heksametilbenzol (molekularna formula C12H18) imaje vuglerodny atom s šesti svezemi vměsto obyčnyh četyrěh.[13]
Vuglerod jest jedin iz malogo čisla hemičnyh elementov, znajemyh ješče od Antičnosti.[14]
Vuglerod imaje několiko alotropnyh form, iz ktoryh najznajeme sut grafit, diamant i amorfny vuglerod.[15] Fizične svojstva vugleroda sut silno zavisne na jego alotropnoj formě – napriklad, diamant je velmi prozračny, ale grafit jest črny i ne prozračny. Diamant je medžu najtvrdymi izvěstnymi materialami, pokud grafit jest tako mekky, že ostavjaje slědy na papiru (iz togo i nazyvaje se tak od greč.: γράφω – "piše"). Diamant imaje velmi nizku elektrovodivost i je dielektrik, kogdaž grafit jest mnogo dobrym voditelejm električnogo toka. Pri normalnyh uslovijah diamant imaje najvysšu teplovodivost iz vsih znajemyh materialov. Vse alotropne formy vugleroda sut tvrde substancije pri normalnyh uslovjah, no v termodinamičnom odnošenju grafit jest najvyše stabilny.
Odnosno svojih hemičnyh svojstv vse alotropne formy vugeroda sut stabilne i daže za reakciju s kyslorodom je trěba nagrěvanje do vysokoj temperatury. Najčesta valentnost pri svezyvanju vugleroda v neorganične sjedinjenja kako sut oksid je +4, no srečajut se i +2, -4, kako, napriklad, v monooksidu vugleroda i drugyh karbonilnyh kompleksah. Največši zapasy vugleroda se sodržajut v vapencah, dolomitah i dioksidu vugleroda, ale značne kolikosti vugleroda sut i v organičnyh razsypah kamennyh vugljev, torfa, nafty. Vuglerod formuje věčšo množstvo hemičnyh sjedinjenij než libo-kaky jiny hemičny element - dosud bylo popisano vyše než 10 milionov čisto organičnyh sjedinjenij, a to je toliko mala čest teoretično možnych sjedinjenij pri standardnyh uslovjah.[16]
Prisutnost vugleroda v zemnoj korě jego redi na 15-tо město iz elementov, ktore se v nej strěčajut, a prisutnost jego vo Vsesvětu (kako masy) jego redi na čtvrto město slěd vodoroda, helija i kysloroda. Strěčaje se vo vsih živyh organizmah, a v tělu člověka je čto do masy na vtorom městu slěd kysloroda (okolo 18,5%).[17] Take jego obilje v prirodě, zajedno s raznorodnostju organičnyh sjedinjenij i jih neobyčnoj sposobnosti formovati polimery pri temperaturah, najčesto strěčanyh na Zemji, dělajut toj hemičny element osnovoju života.
Referencije
[edit | edit source]- ↑ "Standard Atomic Weights: Carbon". CIAAW. 2009.
- ↑ Lide, D. R., red. (2005). CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
- ↑ "Fourier Transform Spectroscopy of the Electronic Transition of the Jet-Cooled CCI Free Radical" (PDF). Data dostupa: 6 dekembra 2007.
- ↑ "Fourier Transform Spectroscopy of the System of CP" (PDF). Data dostupa: 6 dekembra 2007.
- ↑ "Carbon: Binary compounds". Data dostupa: 6 dekembra 2007.
- 1 2 3 4 5 Properties of diamond, Ioffe Institute Database
- ↑ "Material Properties- Misc Materials". www.nde-ed.org. Data dostupa: 12 novembra 2016.
- ↑ "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Handbook of Chemistry and Physics 81st edition, CRC press" (PDF).
- ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
- ↑ "History of Carbon and Carbon Materials - Center for Applied Energy Research - University of Kentucky". Caer.uky.edu. Data dostupa: 12 septembra 2008.
- ↑ Senese, Fred (9 septembra 2000). "Who discovered carbon?". Frostburg State University. Data dostupa: 24 novembra 2007.
- ↑ "Carbon – Naturally occurring isotopes". WebElements Periodic Table. Data dostupa: 9 oktobra 2008.
- ↑ Ritter, Stephen K. "Six bonds to carbon: Confirmed". Chemical & Engineering News.
- ↑ "Periodic Table: Date of Discovery". Chemical Elements.com. Data dostupa: 13 mareca 2007.
- ↑ "World of Carbon – Interactive Nano-visulisation in Science &Engineering Education (IN-VSEE)". Bylo arhivovano iz iztočnika 5 oktobra 2008. Data dostupa: 9 oktobra 2008.
- ↑ Chemistry Operations (15 dekembra 2003). "Carbon". Los Alamos National Laboratory. Bylo arhivovano iz iztočnika 13 septembra 2008. Data dostupa: 9 oktobra 2008.
- ↑ "Biological Abundance of Elements". The Internet Encyclopedia of Science. Data dostupa: 9 oktobra 2008.
Vnešnje linky
[edit | edit source]- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Въглерод» v Vikipediji na bulgarskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).