Wp/isv/Volkolak
.jpg)
Le Loup-Garou. Gravirovanje francuzskogo artista Maurice Sand (̟1857) | |
| Prinaležnost | Mitologija |
|---|---|
| Odroda | Obratenj |
| Folklor | Vsesvětny |
Volkolak, takože likantrop ili vervolf, jest člověk vo mnogyh narodnyh věrah i popularnoj kulturě, ktory može na něktory čas obratiti se v volka abo samovoljno, abo nasiljno (vslěd prokletstva). Taka sposobnost do obračanja v volka jest volklolačstvo ili likantropija (v folklornyh motivah, trěba ne razměšivati s kliničnym terminom: osoblivoju odrodoju zooantropiji).
Etimologija
[edit | edit source]Imena v inyh jezykah: rus. волкола́к, волкула́к, волкодла́к, вурдала́к, ukr. вовкула́ка, вовкодла́к, běl. ваўкала́к, pol. wilkołak, slv. vlkolak, vlkodlak, blg. върколак.
Prvy element slova proizhodi od slova volk, že od *wĺ̥kʷos i za to jest kognatom lit. vil̃kas, pragermanskogo *wulfaz, grč. λύκος, lat. lupus (*kʷ > p), irl. olc "zly".
Proizhodženje drugogo elementa navodi diskusiji. Po najvyše razprostranjenoj hipotezě toj element jest srodny s praslovjanskym *dolkъ "koža, volna, srst". Jednako že tuta hipoteza jest fonetično problematična, čto može byti povezano s neregularnymi izměnami vslěd tabuirovanija slova.
Slovo likantrop jest grčskogo pohodženja (λυκάνθρωπος, lukánthrōpos), že označaje člověk-volk (λύκος, lúkos "volk"; ἄνθρωπος, ánthropos "člověk").
Generalna informacija
[edit | edit source]Motivy ob obračanju člověka (mužev, žen i dětij) v volka, stavše jednymi iz najpopularnyh v pop-kulturě (počinajuči s 19-go stolětja), imajut gluboke starodavne kornji. Mity i legendy ob volkolačstvu sut razširjene vsekde, kde obyvajut volki.
Volkolačstvo imaje několiko genez. V slovjanskoj tradiciji največe poširen mit ob čarodějah, že obračajut se v volkov dobrovoljno posrědstvom magičnyh ritualov i prědmetov. Člověk takože može stati volkolakom poza prokletstva (osoby abo cělogo roda), stvorjenogo čarodějem ili grěhovnymi dějanjami. V modernoj masovoj kulturě jest osoblivo popularen motiv ob zaraženju volklolačstvom črěz ukušenje. Pohodženjem volkolačstva v tutom slučaju jest prokletstvo ili infekciono zabolěvanje.
Obračanje děje se razno i zavisi od konkretnogo mita, to može byti vo vsaky moment po volji čarovnika ili može byti nasiljno i privezano k oprěděljenym uslovjam, kako noč, polnolunje, silne emociji i tako dalje.
Volčje obličje se razni. Harakterističnymi črtami že mogut odličiti prostogo volka od volkolaka sut veliky razměr i něktore člověčje elementy v izgledu (tatuaž, obračene naopak "kolěna" na zadnjih lapah). V člověčjem že obličje volkolaka možno poznati po gustym vlasam na tělu, ostrym ušam, srastšim se brvam, krivym nogam i tako dalje.
V slovjanskoj tradiciji
[edit | edit source]