Wp/isv/Veliky izbuh

Tuty članok jest o naučnoj teoriji. Članok o televizijnom serialu tut: Teorija velikogo izbuha (serial)

Veliky izbuh

Časovy model razširjenja Vsesvěta, kde prostor jest prědstaveny shematično v každy čas cirkularnymi sěčenjami. Polěv, jest dramatično razširjenje, inflacija. V centru razširjenje uzkorjaje se (artistična koncepcija, ni čas, ni prostor ne sut podle škaly).
Data	13.8 miliardov let tomu nazad
Tip	kosmično sobytje
Tema	formacija Vsesvěta
Pričina	neznama
Učestniky	materija i energija vo Vsesvětu
Rezultat	stvorjenje Vsesvěta i zakonov fiziky

Veliky izbuh jest teorija teoretičnoj fiziky o tom, že Vsesvět jest načal razširjati se i sut formovali se zvězdy i galaktiky, ktore my možemo aktualno videti. Veliky izbuh jest nazva, ktoru koristajut naučniky za teoriju na opisanje Vsesvěta od jegovyh najrannjejših hviljej do našego časa. Najčasto diskutujemymi alternativami sut Teorija stabilnogo Vsesvěta i Plazmova kosmologija, suglasno obojim, Vsesvět ne imaje načela i konca.

Teorija glasi, že Veliky izbuh se načal od velmi gorečej, maloj i gustoj supersily (smesa četyreh fundamentalnyh sil), bez zvězd, atomov, formy i struktury, ktora se nazyvaje "singularnost". Onogda, priblizno 13.8 miliardov lět tomu, prostor jest razširil se velmi bystro (odčego i ime "Veliky izbuh"). Tuto spustilo iztvorjenje atomov, čto v koncu jest privedlo k obrazovanju zvězd i galaktik. Žorž Lemetr (Georges Lemaître) jest prvy primětil (v 1927), že Vsesvět razširjaje se. Vsesvět, kako i prědtym, tutdenj razširjaje se, ravno kako i ohladžaje se.

Generalno, Vsesvět razširjaje se, a temperatura padaje s hodom časa. Kosmologija jest učenjem togo, kako Vsesvět načal se i kak razvivaje se. Něktore naučniky, ktore izučajut kosmologiju, suglasili se, že Teorija velikogo izbuha odpovědaje tomu, čto oni sut dopoka ogledali.

Nazvanje

Astronom Fred Hojl (Fred Hoyle) žartujuči nazval teoriju "Veliky izbuh" (ang.: "Big Bang") v svojej radioprogramě. Naučniki, ktore ne sut s njim soglašali se, rešili koristati tuto nazvanje.

Dokaz

Model Velikogo izbuha jest v tom, že vsesvět jest načal se v krajno gustom i gorečem stanju, i jest razširil se. Teorija mněvaje, že črveny prěsun dokazyvaje, že vsesvět razširjaje se.

Naučniki osnovyvajut teoriju velikogo izbuha na mnogyh observacijah. Najvyše važnym osnovanjem jest črveny prěsun velmi dalekyh galaktik. Kosmologičny črveny prěsun jest projavom Doplerova efekta, slučajučego se u světla. Kogda prědmet dvigaje se směrom od nas, jego kolor stavaje se vyše črvenym, než on napravdu jest, zatože dviženje raztegaje dolžinu volny světla, izlučajemogo prědmetom. To se nazyvaje "črveny prěsun". I naopak, ako li prědmet dvigaje se k ogledatelju, jego kolor stavaje se vyše sinjim, čto nazyvajut "sinji prěsun". Naučniky posluživajut se slovom "red hot" na opisyvanje takoj raztegnutoj světelnoj volny, zatože črveny kolor imajet najdolžejšu dolžinu volny vidimogo spektra. Čim večšim jest črveny prěsun, tym bystrěje prědmet oddaljaje se. Putom izměrenja črvenogo prěsuna naučniky sut dokazali, že Vsesvět razširjaje se, i oni mogut ocěniti, kako bystro objekt oddaljaje se od Zemji. Na zakladu velmi točnyh observacij i izměrenij naučniky mněvajut, že Vsesvět byl singularnostju priblizno 13.8 miliardov lět tomu. Zatože mnoge věči stavajut se hladněje pri razširenju, naučniky prědpokladajut, že Vsesvět byl velmi malym i velmi gorečim v svojem načalu. Tuto ne uvažaje druge možlive (ne kosmologične) pričiny črvenogo prěsuna.

Drugimi observacijami, ktore poddrživajut teoriju velikogo izbuha, sut kolikosti hemičnyh elementov vo Vsesvětu. Kolikosti velmi legkyh elementov kako sut vodorod, helij i litij soglašajut se s teorijeju velikogo izbuha. Jednako, to samo jest pravdoju i za teoriju statičnogo stanja i za plazmovu kosmologiju. Naučniky sut takože izjavili to, čto oni sut nazvali kosmičnym mikrovolnovym fonovym izlučenjem. Tute elektromagnetične volny sut vsekde vo Vsesětu. Tuto izlučenje jest tutčas velmi slabym i hladnym, ale mněvajut, že ono bylo velmi silnym i gorečim v velmi davnom času.

Čas

Možlivo jest rěkti, že čas ne iměl smysla do Velikogo izbuha. Ako li Veliky izbuh byl načalom času, vtogda prěd Velikym izbuhom ne byl nikaky vsesvět, zatože ne moglo byti nikako "prěd", ako li ne byl nikaky čas. Druge ideje tvrdet, že Veliky izbuh ne byl načalom času 13.8 miliardov lět tomu. Naopak, něktori mněvajut, že prěd Velikym izbuhom byl vpolno iny vsesvět, i on mogl byti velmi odličnym od togo, ktory my znajemo tutčas.

Tym ne menje, v novembru 2019 Džim Piblz (Jim Peebles), nagradženy Nobelovoju nagradoju od fiziky v 2019 lětu za jego teoretične odkrytja v fizičnoj kosmologiji, primětil v svojej nobelovoj lekciji, že on ne poddrživaje teoriju velikogo izbuha za nedostatok konkretnyh podpornyh dokazov, i skazal jest, "Jest velmi žalj, že někdo razmyšljaje o načalu, kogda napravdu my ne imajemo dobroj teorije o tom, čto jest načalo."

Grafična hronologija Vsesvěta

Mnogo sobytij se slučilo v prvu pikosekundu vsesvětnogo časa:

Svezane stranicy

• Vsesvět
• Galaktika

Čitati dalje

• Caleb, Weedon (2005). Big Bang: the most important scientific discovery of all time and why you need to know about it. Harper Perennial. ISBN 978-0-00-715252-0.

Vnešnje linky

• Tuty članok sodrživaje prěklad iz članka «Big Bang» v Vikipediji na prostom anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).'