Wp/isv/User:SzymonV/pěskovišče

Egzistencijalizm
Søren KierkegaardСєрен Кєркегор	Fjodor Dostojevskij
Friedrich NietzscheФридрих Ницше	Franz KafkaФранц Кафка
Informacije
Obdobje proizhodženja:	XX věk

Egzistencijalizm - XX-věčny filozofsky, literarny i kulturny směr tyčuči se žitja i ljudskoj egzistenciji v světu.

Istnujut dvě versije egzistencijalizmu: religiozna i bezbožna. Podolg prědstavitelja vtoroj iz tyh versij Jeana-Paula SartreЖан-Пољ Сартр, punkt izhoda egzistencijalizmu možno sformulovati rěčenjem pripisyvanym Fjodorovi Mihajlovičovi Dostojevskomu: "jestli Boga ne ima, vse je dozvoljene"

Historija

Za prědteče egzistencijalizmu uznaje se Sørena KierkegaardaСєрена Кєркегора, hot sam ne upotrěbjal termina "egzistencijalizm". KierkegaardКєркегор upotrěbjal terminov egzistencija, egzistencijalny, egzistovati v svojim ključnym dělu Nenaučne poslovu do "Filozofskyh fragmentov". KierkegaardКєркегор cituje Friedricha Adolfa TrendelenburgaФридриха Адолфа Тренделенбурга:

Egzistencija je bezposrědnjem jedinstvom razmysljanij v sobě i razmysljanij v inym. Vnika iz togo, že egzistencija je neoprěděljenoj kolektivnostju togo, čto istnuje.

KierkegaardКєркегор pisal:

Ne ima jednako inogo takovogo filozofa, od ktorogo byh dostal veče než od TrendelenburgaТренделенбурга.

Na dolgo prěd Sigmundem Freudem KierkegaardКєркегор upotrěbjal termina seksualnost. V Pojetju straha pisal:

Grěhnost prišla na ten svět črěz grěh Adama, a seksualnost stala se dlja njego sinonimom grěhnosti. Tak točno porodila se seksualnost.

Dlja KierkegaardaКєркегора najvažnějše je istinne bytje člověka, ktorogo ne možno sobě izobraziti bez religioznogo značenja žitja. V svojih dělah branil pravdivogo hristijanstva, spiral se s spekulativnoju filozofijeju, a konkretno s Heglem. Jednočasno v mněnjem sovrěmennogo izslědovatelja H. Dreyfusa, filozofija KierkegaardaКєркегора je raděje blizka pojetju nihilizmu.

V 1939 godu, po smrti rosijskogo filozofa-emigranta Lva Šestova, ukazala se jego kniga "KierkegaardКєркегор i egzistencijalna filozofija". Termin egzistencijalizm izkoristyval v nazvě svojim dělu SartreСартр Egzistencijalizm v humanizmu (fr.: L'existentialisme est un humanisme, 1946), kde egzistencijalizm děli on na religiozny (Jaspers, MarcelМарцељ) i bezbožny (CamusКамју, SartreСартр, HeideggeraХајдеггера). Bezbožny egzistencijalizm odkyda gledišče, že za bytjem može stojati tajenstveny Byt (Bog), naznačajuči jih "bytje" ili pravdu.

Dostojevskij

Prvym značimy pisatelj, ktory iměl vplyv na egzistencijalizm byl Fjodor Dostojevskij. SartreСартр v svojoj knigu Egzistencijalizm v humanizmu (fr.: L'existentialisme est un humanisme) spomněl o romanu Dostojevskogo Brati Karamazov ako priklad egzistencijalnogo krizu. Ine romany Dostojevskogo pomrdali kvestije iz filozofije egzistencijalizmu: napriklad v knigu Zločinstvo i Kara glavny protagonist Raskolnikov prěpravja prěz egzistencijalny kriz, a nastupno bliži se k pravoslavnogo světogledu, podobnogo do togo, ktory podpiral sam Dostojevskij.

Glavne ideje

Egzistencijalizm (podolg Jaspersa) proizhodi od KierkegaardaКєркегора, SchellingaШеллинга i NietzschegoНицшего. Čto vyše, črěz HeideggeraХајдеггера i SartraСартрa, sega genetične do fenomenologiji HusserlaГуссерља (CamusКамју uvažal navet samogo HusserlaГуссерља za egzistencijaliste).

Egzistencijalna filozofija to filozofija ljudskoj egzistenciji.

Zaměšanje iz nihilizmem

Hot nihilizm i egzistencijalizm to različne filozofske směry, često sut one so soboju myljene, ibo oba proizhodet iz ljudskogo izkušenja stradanja i neuvěrjenosti, ktore voznika iz prividnoj bezsmyslnosti světa, v ktorym ljudi prinudžani sut k poiskyvanja ili tvorjenja smyslu. Glavnoj pričinoju tego zaměšanja je fakt, že Friedrich NietzscheФридрих Ницше byl značimym filozofem v obu tyh směrah.

Vněšnje linky

Tutoj članok imaje prěvod iz članka "Экзистенциализм" v Vikipediji na russkom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).
Tutoj članok imaje prěvod iz članka "Existentialism" v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).