Wp/isv/User:Ilja isv/pěskovišče

Narěčje
Hantec
Brněnske hantec
Obča informacija
Ozemja	Čehija ; Region: Brno
Narodnost	čehi, moravani
Pismo	Latinica
Jezyčna rodina
	Indoevropejske jezyky Baltoslovjanske jezyky Slovajnske jezyky Zapadnoslovjanske Češsko-slovačske Češsky jezyk Moravske dialekty Srědnomoravske Hantec; ; ; ; ; ; ; ; ;
Jezyčne kody
IETF	cs-u-sd-cz642

Aleksej Arhipovsky
rus.: Алексей Витальевич Архипоовский
	Balalaječnik Aleksej Arhipovsky na koncertu v TogliattiТолjатти
Rodil se	15 maja 1967; Tuapse
Rod dějateljnosti	kompozitor, instrumentalist (balalajka)
Stilj	russka muzika, ; narodna muzika, ; džaz, ; klasična muzika
Suprug(a)	Světlana Aleksandrovna, direktor i zvukovy režiser muzikanta, i takože jego glavna pomočnica.
Děti	syn Ilja Aleksejevič
Roditelj(i)	otec - Vitalij Aleksejevič, elektrogazosvarjatelj, mati - Ljubov Iljinična, učitelka hemije i biologije
Sajt	www.arkhipovskiy.com/

Tutoj kratky članok jest v začetku.

Možete pomogti Vikipediji uveličenjem članka. (maj 2026)

Under construction

Aleksej Vitaljevič Arhipovsky (rus.: Алексе́й Вита́льевич Архипо́вский, (rod. 15 maja 1967 goda v Tuapse, RSFSR, SSSR) — sovětsky i rosijsky muzikant i kompozitor, balalaječnik-virtuoz.

Životopis

Rodil se v lětu 1967 v Tuapse, v rodině majstra-svarjatelja i učiteljky hemije^[2].

V tutom gradu absolvoval 8 klas občej školy i muzikalnu školu vo klasě balalajky, počel koncertovati i od 15 lět samostojno se prěvezl do Moskvy^[2].

Tam postupil i učil se v Državnom muzikalnom učilišču imeni Gněsinyh (oddělěnje narodnyh instrumentov), potom služil v armije, a po vozvračenju prodolžil učenje se^[2] vo klasě Valerija Evgenjeviča Zažigina. V lětu 1985 stal se lavreatom tretego Vsesojuznogo konkursa igreteljev na narodnyh instrumentah.

Od 1989 goda jest žil s rodinoju blíz Smolěnska^[2] i rabotal kako solist v Smolěnskom russkom narodnom orkestru pod dirigovanjem V. P. Dubrovskogo.

V lětu 1998 byl pozvanym do Državnogo akademičnogo russkogo narodnogo ansambla "Rosija" pod voditeljstvom L. Zykinoj.

V lětah 2002—2003 počinaje solo karieru, spolurabotaje s Centrom Stasa Namina. Od 2003 goda jest učestnikom ruha "Etnosfera", festivala «Mamakabo», ktore prezentovali sučasnu russku muziku, ktore ne vhodila v tradicijny format.

V lětah 2007—2009 učestvuje v projektu Dmitrija Malikova "Pianomanija", igraje pri otvorjenju Prvogo medžunaroidnogo kinofestivala "Zerkalo" imeni Andreja Tarkovskogo v Ivanovom, otvarjaje Eurovision '2009 i Olimpijske igry 2010 v Vankuveru v Russkom domu.

Kako solist, učestvoval v festivalah rosijskoj kultury, ktore konali v SŠA, Kitaju, Južnoj Koreji, Němciji, Franciji, Španiji, Bulgariji, v džazovyh festivalah v Rosije i zagraničju. Igral jest vo mnogyh radio i televizijnyh šou, na vladnyh koncertah i samitah. V nedavnyh lětah koncertuje v Rosiji i sosědnyh državah.

V lětu 2009 byl izpuščen DVD, vključajuči snimanje koncerta, besědu s muzikantom, odzyvy, bonusy i knižku-vložku s fotografijami iz koncerta.

Osoblivosti igranja i instrumenty

Arhipovsky demonstruje unikalno vladanje tehnikoju igranja flageoletamiфлажолетами, priměnjenjae mnoge strunne tehniky kako tremolo, drob i pizzicatoпицикато ne v jejih akademičnom obliku, ale v směšivanju so staroju školoju i vlastnymi metodami.

Na početku 2000-h Arhipovsky počel zamysljati na usiljenje zvučnosti instrumenta^[3]. On se obratil ko svojim znajomym gitaristam i pozajel od njih taky sposob izlepšenja akustiky, kako koristanje elektroničnyh devajsov za obrabotanje i usiljenje zvuka. K njim zvuk se dostavaje električno od zvukosnimatelja, ktory nahodi se na balalajkě. S tutogo gledišča Arhipovskogo jest možlivo nazvati roditeljem elektrobalalajky, ale on sam ne ljubi taku formulaciju i staraje se podtisknuti umětno zvučanje.

Od 2007 do 2017 lět Arhipovsky koristal balalajku, sdělanu v lětu 1928 vidnym majstrom Josifom Ignatjevičom Galinisom (1882—1942), ktoru on jest naslědoval od P. I. Nečiporenka po jego smrti. To uže jest vtory instrumement tutogo majstra, na ktorom igraje muzikant.

V 2017 godu Arhipovsky jest dostal pisanje, vo ktorom govorilo se, že v Němcije na aukcionu jest izstavjeny instrument od lěta 1902, izrabjeny nedolgo prěd svojeju smrtju «russkym Stradivarijem»^[3] Semjonom Ivanovičom Nalimovym v sělu Marjinu kde on i Vasilij Vasiljevič Andrejev prigotovjali se stvarjati Velikorussky Orkestr. Arhipovsky jest kupil tutu balalajku i vozvratil ju do Rosije. On jest nazval tuty instrument Nalim (imenovati instrumenty jest razprostranjena tradicija medžu muzikantami) i od srědiny 2017 goda igraje na tutoj balalajkě. Jej deka jest sdělana iz jely, pancyr jest povlačeny lakom, sdělanym podlě izgubjenoj metody. Kako izpovědaje sam muzikant, "tute instrumenty sut brati, ale sut sovršenno različni".

Arhipovsky stalo nahodi se v iskanju idealno zvučečigo instrumenta, ktory by mogl zaglušiti digitalizaciju zvuka pri koristanju usilitelja. On jest v těsnom kontaktu so vsemi znamenitymi majstrami balaljky, gitary i akustiky v Rosiji, i regularno kontaktuje německogo gitarnogo majstra.

Rodina

Otec — VItalij Aleksejevič, elektrogazosvarjatel^[1], majstr-učitel mladyh rabotnikov. V 1960 godu zakončil Leningradsky industrialny tehnikum, pracoval kako inžener-tehnolog na zavodu za remontovanje korabov, igral v orkestru akordeonistov i bajanistov.

Mati — Ljubov Iljinična, učitelka hemije i biologije. V 1959 godu zakončila Uralsky državny pedagogičny institut imeni A. S. Puškina.^[2]

Žena — Světlana Aleksandrovna, direktor i zvukovy režiser muzikanta^[1], takože jego glavna pomočnica.

Syn — Ilja.^[2]

Zrite takože

Linky i referencije

1 2 3 4 Дмитрий Филатов (8 novembra 2011). "Гений трёх струн". Art-Beat Music. Bylo arhivovano iz iztočnika 6 septembra 2017. Data dostupa: 10 junija 2017.
1 2 3 4 5 6 7 "Передача Первого канала "Пока все дома" с Алексеем Архиповским".
1 2 "Главная роль. Алексей Архиповский. Телеканал "Культура", эфир от 08.04.2015".

Vnješnje linky

Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Архиповский, Алексей Витальевич» v Vikipediji na russkom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).

Svezane stranice

Linky i referencije

hiragana	katakana	ang.	čes.	rus.	ukr.	srb.	isv
さ	サ	sa	sa	са	са	са	sa / са
し	シ	shi	ši	си	ші	ши	ši / ши
しゃ	シャ	sha	ša	ся	шя	ша	ša / ша
た	タ	ta	ta	та	та	та	ta / та
ち	チ	chi	či	ти	чі	чи/ћи	či / чи
つ	ツ	tsu	cu	цу	цу	цу	cu / цу
ちゃ	チャ	cha	ča	тя	чя	ча/ћа	ča / ча
にゃ	ニャ	nya	nja	ня	ня	ња	nja / ња
わ	ワ	wa	wa	ва	ва	ва/уа	wa / ва
ざ	ザ	za	za	дза	дза	за	za / за
じ	ジ	ji	dži	дзи	джі	ђи	dži / джи
じゃ	ジャ	ja	dža	дзя	джя	ђа	dža / джа
だ	ダ	da	da	да	да	да	da / да
ぢ	ヂ	ji	(dži)	(дзи)	(джі)	ђи	dži / джи
ず	ヅ	zu	(zu)	(дзу)	(дзу)	зу	zu / зу
じゃ	ヂャ	ja	(dža)	(дзя)	(джя)	(ђа)	dža / джа
す	ス	su	su	су	су	су	su / су
	スィ	si	(si)	сы	(сі)	(си)	si / си
て	テ	te	te	тэ	те	те	te / те
	ティ	ti	(ti)	ти (ты)	ті	ти	ti / ти

[:0-1] 1 2 3 4 Дмитрий Филатов (8 novembra 2011). "Гений трёх струн". Art-Beat Music. Bylo arhivovano iz iztočnika 6 septembra 2017. Data dostupa: 10 junija 2017.

[:1-2] 1 2 3 4 5 6 7 "Передача Первого канала "Пока все дома" с Алексеем Архиповским".

[:2-3] 1 2 "Главная роль. Алексей Архиповский. Телеканал "Культура", эфир от 08.04.2015".

[1]

[2]

[3]