Wp/isv/User:Ilja isv/pěskovišče
| arabsky: | منظمة الأمم المتحدة |
|---|---|
| kitajsky: | 联合国组织 |
| francuzsky: | Organisation des Nations unies |
| russky: | Организация Объединённых Наций |
| špansky: | Organización de las Naciones Unidas |
| bengali: | জাতিসংঘ |
| hindi: | संयुक्त राष्ट्र |
| indonezijsky: | Perserikatan Bangsa-Bangsa |
| malajsky: | Pertubuhan Bangsa-Bangsa Bersatu |
| portugalsky: | Organização das Nações Unidas |
| swahili: | Umoja wa Mataifa |
| turečsky: | Birleşmiş Milletler |
.svg)
2 državy observovateljev
| Antonio Guttereš | |
| Amina Dž. Mohammed | |
| Filemon Jang | |
| Bob Rej | |
| Vasilij Nebenzja (oktobr 2025) |
• Ustav OSN podpisan | 26 junija 1945 |
|---|---|
• Ustav vstupil v pravomočnost | 24 oktobra 1945 |
Organiacija sjedinjenyh narodov (OSN) jest organizacija držav, osnovan 24. oktobra 1945 goda za promociju medžunarodnogo surabotničestva. Ona byla založena da by zaměnila Ligu nacij poslě Vtoroj světovoj vojny i odvratila novy konflikt. Ako byla založena, OSN iměla 51 members.Tutčas jest jih 193. Večinstvo nacij sut členami OSN i posylajut diplomatov v centralu za učestje v zasědanjah i rěšenja globalnyh děl.
Celje Organizacije sjedinjenyh narodov sut:
- Shranjati mir v cělom světu.
- Pomagati državam surabotati.
- Smenšati bědu posrěd svojih členov.
- Popravjati živobytne uslovja ljudij v cělom světu.
- Sdělati svět lěpšim městom.[2]
Vslěd Prvoj světovoj vojny državy světa sut stvorili Ligu nacij. Organizacija byla městom, gde nacije mogli spokojno govoriti o svojih različnosteh. Medžutym, něktore državy kako sut Němcija, Italija i Japonija ignorovali Ligu. Oni silili se rěšiti svoji problemy vojnoju. Členy Ligy nacij ne htěli sut idti na vojnu da by zaščiščali drugyh členov, tako že ona neuspěla. Za nedolgo uže načala se II. světova vojna.
Sojuzniky vo Vroroj světovoj vojně sut često nazyvali sebe "Sjedinjene narody" ibo oni byli sjedinjeny protiv Držav Osi. Poslě vojny poběditelji sut stvorili novu organizaciju za mir v cělom světu. 25. aprila 1945 g. v San Francisku oni sut rěšili o nazvanju "Organizacija sjedinjenyh narodov". V juniju oni sut podpisali Ustav Organizacije sjedinjenyh narodov i rěšili, kako organizacija bude rabotati. Organizacija sjedinjenyh narodov byla stvorena 24. oktobra 1945 g., a jejina prva shodka byla provědena v janvaru 1946. Od 1947. lět, 24. oktobra nazyvaje se “Denj Organizacije sjedinjenyh narodov”. Državy, čija horugva jest izmodelovana po Organizacije sjedinjenyh narodov, sut Argentina, Demokratična republika Konga, Bosnija i Hercegovina, Sierra Leone; Somalija; i Federalne štaty Mikronezije.[3]
Centrala
[edit | edit source]Organiacija sjedinjenyh narodov bazuje se v Nju-Jorku v Sjedinjenyh štatah, s izključenjem Medžunarodnogo suda OSN, ktory jest v Hagě, Niderlandy. Lider OSN se nazyvaje Generalny sekretar Organizacije sjedinjenyh narodov.
Dějateljnost
[edit | edit source]Glavne budynky OSN sut v Nju-Jorku. OSN takože imaje ofisy v Ženevě, Švejcarija, v Keniji i v Avstriji. OSN sili se byti mirnoju, ale ona byla vtegnuta v vooružene konflikty. V 1950-h lětah v času sovětskogo bojkota Sověta bezopasnosti Organizacije sjedinjenyh narodov, OSN poddržala Južnu Koreju v vojně protiv Severnoj Koreje. V 1990-h, Organizacija sjedinjenyh narodov pomagala izměščati irakskyh vojakov iz Kuwejta. V druge časy, OSN jest budovala mirotvoreči sily. Oni byli poslane v zona konfliktov v světu zy cěljem poddrživanja mira. V 2020-h mirotvorce OSN rabotajut na Kipru, v Libanu, Demokratičnoj republikě Kongo, Centralnoafrikanskoj republikě, Afganistanu i Pakistanu, i v něktoryh drugyh krajinah.
Črez seriju met, rezolucij i deklaracij Organizacija sjedinenyh narodov imaje red obvezkov, dějanij i cěljev kako, napriměr, ostanoviti i obratiti razširenje VIČ i dvigati se ko vseobčemu dostupu k srědstvam prevencije VIČ i uslugam lěčenja, opeky, i poddrživanja.
Jedin iz glavnyh směrov raboty OSN vključaje Cělje udržiteljnogo razvoja. Tute cělje, često nazyvane Globalnymi cěljami, byli prijate Generalnym sobranjem v 2015 lětu. Tute 17 cěljev sut ustanovjene vokrug zakončenja bědy i glada, dělanja ljudij vyše ravnymi i postupanja za obstanovjenje izměny klimata.[4] Agenciji OSN kako UNHCR, WFP, UNICEF, IOM i druge sut važne v podavanju humanitarnoj pomoči.
Podrazděljenja
[edit | edit source]Organizacija sjedinjenyh narodov imaje šest "glavnyh organov":
| Generalno sobranje OSN - Radno sobranje vsih držav-členov OSN (vsaka država imaje jedin glas) |
Secretariat OSN - Administrativny organ OSN |
Medžunarodny sud OSN - Vsesvětny sud medžunarodnogo prava (nahodi se v Hagě) | ||||
|
|
| ||||
| Sovět bezopasnosti OSN - Za děla medžunarodnoj bezopasnosti |
Ekonomičny i socialny sovět -za globalne ekonomične i socialne děla |
Opekunsky sovět OSN administroval pověrene teritorije (tutčasno ne rabotaje) | ||||
|
|
| ||||
Jestvujut specialne agencije Organizacije sjedinjenyh narodov. Oni sut nezavisne od od sekretariata OSN, imajuči vlastne budžet i členstvo.[6] Něktore iz njih sut starši než Organizacija sjedinjenyh narodov. Tut sut něktore od njih:
- Vsesvětova zdravotna organizacija, World Health Organization (WHO)
- Orgnizacija za jedivo i zemjedějstvo, Food and Agriculture Organization (FAO)
- Organizacija OSN za obrazovanje, nauku i kulturu, United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization (UNESCO)
- Medžunarodna rabotna organizacija, International Labour Organization (ILO)
- Medžunarodny grošovy fond, International Monetary Fund (IMF)
- Vsesvětova meteorologična organizacija, World Meteorological Organization (WMO)
The United Nations also has funds and programmes. Unlike specialized agencies, these are reliant on voluntary contributions, or money that countries can choose whether or not to give to.[6]
- Detsky fond OSN, United Nations Children's Fund (UNICEF)
- Programa OSN za okolnu prirodu, United Nations Environment Programme (UNEP)
- Programa OSN za razvoj, United Nations Development Programme (UNDP)
- Vsesvětova programa OSN za jedivo, World Food Programme (WFP)
- Agencija za běžencev OSN, United Nations Refugee Agency (UNHCR)
Related pages
[edit | edit source]Linky i referencije
[edit | edit source]- ↑ "Služebne jezyky OSN". Bylo arhivovano iz iztočnika 12 julija 2015. Data dostupa: 22 maja 2015.
- ↑ "Introduction to the United Nations". United Nations. 2011. Bylo arhivovano iz iztočnika 10 aprilja 2011. Data dostupa: 7 aprilja 2011.
- ↑ Tittemore, Brian D. (1997). "Belligerents in blue helmets: applying international humanitarian law to United Nations peace operations". Stan. J. Int'l (33): 61.
- ↑ "Home". United Nations Sustainable Development (na anglijskom). Data dostupa: 16 mareca 2023.
- ↑ Charter of the United Nations - Chapter III (Organs)
- 1 2 "UN System". United Nations (na anglijskom). Data dostupa: 16 mareca 2023.
Zamětky
[edit | edit source]Vnešnje linky
[edit | edit source]- UN website
- Tuty članok sodrživaje prěklad iz članka «United Nations» v Vikipediji na prostom anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).
Tekst na latinici {{{1}}} Tekst na kirilii {{{2}}}
Script error: The module returned a nil value. It is supposed to return an export table.
isv
{{#ca-varlang}}
isv
isv
en
en
{{#ext-gadget-alphabet}}
pěskovišče
Wp/isv/User:Ilja isv/pěskovišče
Tekst na latinici Test Tekst na kirilii Проверка
Script error: The module returned a nil value. It is supposed to return an export table.
Možete pomogti Vikipediji uveličenjem članka. (August 2025)
| špan.: República de Colombia | |
 | |
 | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Polna nazva | Republika Kolumbija |
| Himn | Himno Nacional de la República de Colombia ("narodnz himn Republiky Kolumbij") |
| Glavny i najbolši grad | Bogotá |
| Služebne jezyky | špansky |
| Državna forma | Unitary presidential constitutional republic |
| Statistika | |
| Plošča | 1,141,748 km² (25 město) |
| Naseljeńje |
|
| Valuta | Peso (COP) |
| Časova zona | |
 Kolumbija na kartě | |
| Koordinaty: 4°35′N 74°4′W / 4.583°N 74.067°W | |
Kolumbija, služebno Republika Kolumbija, jest tropična ekvatorialna država na sěveru Južnoj Ameriky. Ona nahodi se na sěverozapadu kontinenta i imaje plošču 1,141,748 km².
Ona jest jedinoju južnoamerikanskoju državoju, imajučej kako tihookeansko pribrězje, tako i Karaibsko morje.
Državy, ktore imajut kontinentalne granicy s Kolumbijeju sut: Venezuela (na izhodu), Brazilija (na jugoizhodu), Peru (na jugu), Ekvuador (na jugozapadu) i Panama (na zapadu). Po morju Kolumbija jmaje granicy s Nikaragua, Panamoju, Kostarikoju, Gvatemaloju, Hondurasom, Jamajkoju, Haiti i Dominikanskoju Republikoju.
Vyše 51 miliona ljudij živut v Kolumbiji.[2] Ona jest tretja najnaselennejša država Latinskoj Ameriky poslěd Meksika i Brazilije.
Glavnym gradom Kolumbije jest Bogota. Vtorym največšym gradom jest Medeljin (Medellin), veliky promyslovy centr. Tretjim naivečšim gradom jest Kali (Cali), kde jest mnogo medžudržavnyh kompanij. Najvažnejšim gradom na Karaibskom pribrěžju jest Barankilja (Baranquilla). Ona takože byla prvym portom v državě. Grad Kartahena (Cartagena de Indias) Imaje veliku špansku stěnu 17-go stolětja i stary grad s 500 lět starymi budynkami. Dalšim gradom jest Bukaramanga (Bucaramanga), veliky grad pobliz venezuelskoj granicy, ktory jest centrom tekstiljnogo promysla Kolumbije.
Linky i referencije
[edit | edit source]- ↑ "Proyecciones de Población DANE". National Administrative Department of Statistics (Colombia). Bylo arhivovano iz iztočnika 28 oktobra 2022. Data dostupa: 28 oktobra 2022.
- ↑ "Censo Nacional de Población y Vivienda 2018: ¿Cuántos somos?". Departamento Administrativo Nacional de Estadística – DANE (na španskom). Gobierno de Colombia. Data dostupa: 6 februara 2020.
Vnešnje linky
[edit | edit source]- Tuty članok sodrživaje prěklad iz članka «Colombia» v Vikipediji na prostom anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).