Wp/isv/User:IJzeren Jan/Abhazsky alfabet

Tablica s tekstom na abhazskom jezyku: «Državny zasluženy ansambl narodnoj pěsnje i tanca Abhazije»

Abhazsky alfabet (abh.: Аԥсуа алфавит) jest alfabet, ktory služi za pisan​je abhazskogo jezyka. Dněšnjego dnja, abhazsky jezyk piše se vlastnoju, dost specifičnoju versijeju kiriličnogo alfabeta, ktora harakterizuje se odnositeljno vysokoju kolikostju dvuznakov i bukv odsutnyh v drugyh jezykah. Jednakože v tečen​ju svojego jestvovan​ja abhazsky prošel različne etapy, s raznymi pismami i nejednokratnymi reformami. Množstvo tyh izměn, često s političnoju motivacijeju, nesumněno imělo neblagoprijatny vliv na funkcionovan​je literaturnogo jezyka.

Historija

Prěd 19. stolětjem

Kromě někojih oddělnyh netočnyh zapisov, abhazsky jezyk byl nepisany prěd 19. stolětjem. Gramotno naseljen​je Abhazije koristalo za pisan​je druge jezyky: do 9. stolětja grečsky, a pozdněje gruzinsky, v rědkyh slučajah (glavno v 18. stolětju) takože turečsky, ačekoli daže v periodu turečskogo vladan​ja v Abhaziji gruzinsky dalje služil literaturnym jezykom, a turečsky jezyk ne našel zametno razprostranjen​je.

Najrannjejše znane zapisy abhazskogo jezyka byli sdělane v 17. stolětju, kogda turečsky putovatelj Evlija Čelebi (tur.: Evliya Çelebi, اوليا چلبى‎) zapisal 40 abhazskyh slov i fraz na osmanskom variantu arabskogo pisma v svojej monumentalnoj «Knigě putešestvij» (tur.: Seyahatname) iz 1641 g. Tym ne menje, arabsko pismo nikogda ne prijelo se kako osnova za pisan​je abhazskogo jezyka, v protivnosti k adygejskomu i abazinskomu jezykam.

Pozdněje, v 18. stolětju i na početku 19. stolětja, němečsko-rosijski učeni-putovatelji Johann Gjuldenštedt, G. Rozen, Peter Pallas i Julius Klaprot takože zapisali spisy abhazskyh slov.

Period kirilice (1862–1926)

Alfabet Uslara (1862)

Alfabet Gulia i Mačavariani (1892)

Bukvar Čočua (1909)

Od 1810 g. Abkhazija byla okupovana Rosijskoju imperijeju i sovsěm včlenjena jeju v 1864 g. V svezi s tym russky jezyk takože načel igrati rolju, a zajedno s njim takože kirilica. Prva izvěstna proba zapisan​ja abhazskyh slov i fraz na kiriličnom alfabetu jest tako nazyvajemy Словарь Абазинской («Abazinsky slovnik»), sostavjeny v 1827 g. russkym oficerom-dekabristom Vladimirom Pavlovičem Romanovom. Tutoj slovnik, ktory sodrživaje okolo 2 tys. slov i četyri stranic s frazami, napisane russkym alfabetom, byl najdeny odnositeljno nedavno v bibliotekě v Tbilisi i prvy raz publikovany v 2014 g. Ačekoli slovnik nazyvaje se «abazinskym», slova, ktore sodrživaje, sut abhazske.

Otcem abhazskogo alfabeta jednakože uvažaje se ne Romanov, ale rosijsky general-major i kavkazověd Pjotr Karlovič Uslar (1816–1875), ktory – pravdpodobno ne znajuči o slovniku Romanova – za svoju monografiju «Abhazsky jezyk» iz 1861–1862 lět stvoril prvy abhazsky alfabet, sostoječi iz 55 bukv. Na osnovu Uslar vzel kiriličny alfabet, stvorjeny finsko-rosijskym učenym Andersom Sjögrenom za osetinsky jezyk, zaměnjajuči i dopolnjajuči go bukvami izmysljenymi jim samym (ҩ, ꚅ, ӡ, , ꚏ, ꚗ, ҽ) ili pozajetymi iz grečskogo (ꚃ, ꚍ), latinskogo i gotskogo (һ, ꚕ, ј, ԛ), srbskogo (ђ) i gruzinskogo (, , ) alfabetov, poněkojimi s diakritičnymi znakami – brevisom (˘), sedilju (¸) i vertikalnoju črtkoju (х̍). Uslarova gramatika, izdana litografičnym sposobom v 1862 g., byla prva čest cěloj serije opisov bezpisemnyh jezykov Kavkaza.

Na osnově Uslarovogo děla povstali slědujuče izdan​ja, ktore sodrživali varianty jegovoj azbuky:

• Rosijsky general Ivan Aleksejevič Bartolomej (1813–1870) publikoval v 1865 g. «Abhazsky bukvar» (rus.: Абхазскій букварь), knigu s 188 stranicami, v ktoroj prikladne teksty sut napisane v treh jezykah: na abhazskom, russkom i gruzinskom, pri čem vse abhazske bukvy i slova sut napisane rukopisnymi bukvami, a russke i gruzinske pečatnymi. Bukvy v tutym izdan​ju sut identične Uslarovym, s izključen​jem odsutnosti treh bukv označajuče zvuky harakteristične bzybskomu dialektu (ҫ, , ). Mimohodom, tutoj bukvar ne dostal praktično priměnjen​je iz pričiny onogdašnjej odsutnosti abhazskyh škol i učiteljskyh kadrov.
• Ukrajinsky pedagog Myhajlo Romualdovyč Zavadskyj (1848–1926) publikoval v 1887 g. pečatnu versiju monografije Uslara. On izměnil někoje prvopočetne Uslarove bukvy na druge, inspirovane versijeju osetinskoj ortografije Vsevoloda Millera, argumentujuči, že te rukopisne bukvy «značno uveličivajut cěnu izdan​ja, bez vsekakoj prědnosti za děla», i že «Uslar, nakoliko nam izvěstno, ne govori o neobhodimosti shranjen​ja prijetyh jim načrtanij, a samo izražaje želan​je udržati čislo znakov, čto my v točnosti i jesmo izpolnili». Takym sposobom on izměnil sedilje v bukvah г̧, к̧, п̧, т̧ na zarezky (komy) (г̓, к̓, п̓, т̓), a gruzinske bukvy , , na ц̓, т̨, ч̓, takože vvedujuči bukvy ꚉ, џ, ꚇ, ꚇ̆, ц̍ zaměsto ӡ, ђ, ҽ, ҽ̆, . Iz vvedenyh Zavadskym bukv samo bukvy ҩ, ꚁ i ꚃ byli koristane takože v pozdnějših versijah abhazskogo alfabeta, vključajuči sučasny alfabet.
• Gruzinsky krajevid Konstantin Davidovič Mačavariani (1857–1926?) i jegov učenik Dmitrij Iosifovič Gulia (1874–1960) publikovali v 1892 g. vtory bukvar pod zaglavjem «Abhazska azbuka. Glavnějše molitvy i zapovědi na abhazskom i crkovnoslovjansom jezykah» (rus.: Абхазская азбука. Главнѣйшія молитвы и заповѣди на абхазскомъ и церковно-славянскомъ языкахъ). Jihny alfabet jest mnogo shodny Uslarovomu i imaje 51 bukvu; odsutne sut Uslarove bukvy (prědstavjajuče bzybske glasky) ҫ, х̍, , . Gruzinske bukvy i zaměnili na ҵ i ꚓ, vzete iz Sjögrenovogo alfabeta, a ђ na џ, vzeto iz alfabeta Zavadskogo. Kromě togo, rukopisne formy Uslarovyh bukv s sediljami г̧, к̧, п̧, т̧ izgledajut identično, ale v pečatnoj formě imajut haky: ҕ, ӄ, ҧ, ꚋ.
• V 1906 g. byl izdany slědujuči bukvar, bez ukazanogo avtora. Prve 25 stranic sut sovsěm identične bukvaru Mačavariani i Gulia, ale dalje sodrživaje proste teksty do nauky zaměsto religioznyh tekstov.
• Abhazsky pedagog i pozdnějši prezident Abhazskoj ASSR Andrej Maksimovič Čočua (1879–1965) publikoval četvrty i najuspěšnějši bukvar v 1909 g. Vtoro, dopolnjeno izdan​je nastupilo v 1914 g., a trětje v 1924 g., s dopolnjen​jem v 1925 g.; pozdnějše izdan​ja uže koristali latinisky alfabet. Jegov kiriličny alfabet odličal se od alfabeta Gulia i Mačavariani tym, že Čočua odstranil bukvy ꚅ̆ i ј, a dodal bukvy s brevisom (г̆, ҕ̆, ӂ, џ̆, к̆, ӄ̆, ԛ̆, х̆) za označen​je smekčen​ja, kde Uslar i drugi ješče pisali гј i t.d.
• Od konca 19. stolětja v Suhumi funkcionoval tako nazyvajemy Abhazsky prěvoditeljsky komitet, ktory zajmal se prěvodžen​jem Biblije i drugoj religioznoj literatury na abhazsky, posluživajuči se modifikovanym variantom Uslarovogo alfabeta, identičnym alfabetu Čočua, ale ješče sodrživajuči bukvu ꚅ̆.
• V 1906 g. abhazsky historik i aktivist Semjon Mihajlovič Ašhacava (1886–1943) iztvoril alfabet sostoječi iz 77 bukv i prědstavjajuči vse fonemy bzybskogo dialekta. Ašhacava byl rukovoditelj bzybskogo komiteta Družstva razprostranjen​ja prosvěty srěd Abhazov, ktory v 1913–1914 lětah prislal Nikolaju Marru okolo 100 abhazskyh skazok napisanyh na tom alfabetu, ale kromě togo nikogda ne došlo k praktičnomu priměnjen​ju. Čto se tyče form, tutoj alfabet odličaje se od alfabetu Prěvoditeljskogo komiteta tym, že koristaje nižnje črtky zaměsto hakov (ӷ, қ, ԥ, ҭ), i bukvy ц́ i ч́ zaměsto ҵ i ꚓ. Kromě togo, on sodrživaje dodatočne samoglasky ӑ, і̆, ў, ӳ, а̄ i о̄, a takože pozajetu od grečskogo alfabeta bukvu χ. Nakonec, palatalizacija jest označena točkoju zaměsto brevisom (napr. г̇, ӷ̇, џ̇, ...), a labializacija prstenjem (napr. ꚅ̊, з̊, к̊, ...).

• «Otci-založitelji» abhazskogo alfabeta
• 
  Pjotr Karlovič Uslar
  (1816–1875)
• 
  Ivan Aleksejevič Bartolomej
  (1813–1870)
• 
  Myhajlo Romualdovyč Zavadskyj
  (1848–1926)
• 
  Konstantin Davidovič Mačavariani
  (1857–1926?)
• 
  Dmitrij Iosifovič Gulia
  (1874–1960)
• 
  Nikolaj Jakovlevič Marr
  (1864/1865–1934)

Period latinice (1926–1938)

«Analitičny alfabet» Marra (1926–1928)

Latinsky alfabet Jakovleva, iz bukvara 1930 g.

V 1920-yh i 1930-yh lětah v Sovětskom sojuzu byla vedena kampanija za latinizaciju vsih govorjenyh v njim jezykov. Tuta politika iměla razne cělje: borbu s analfabetizmom posrědstvom uproščen​ogo pisma, razlom s carističnoju minulostju i razprostranjen​je socializma srěd menših narodov SSSR i po vsem světu, a specifičněje: izolovan​je muslimanskyh narodov SSSR od arabsko-islamskoj česti světa. Vslěd tutoj kampanije ok. 70 jezykov prěključili se na pravopis osnovany na latinskom alfabetu.

V slučaju abhazskogo jezyka prvy proba za stvorjen​je latinskogo alfabeta byla prědprijeta uže v 1919 g., kogda pedagog Mustafa Butba v Istanbulu publikoval abhazsky bukvar na latinskoj osnově. Jegov alfabet iměl slědujuče bukvy: a, e, ı, i, o, u, ᴇ, b, p, t, c, ç, h, x, x̂, d, z, r, j, ӡ, s, ŝ, g, ĝ, f, k, q, q̂ , l, m, n, v, y. Jednakože tutoj alfabet ne našel priměnjen​je v praktikě.

V ramkah povyšej kampanije v 1926 g. byl prijety v Abhazskoj ASSR drugy latinsky alfabet, tako nazyvajemy «abhazsky analističny alfabet» ili «jafetičny alfabet», osnovany na naučnyh izdan​jah. Avtorom tutogo projekta byl jezykoznavec i kavkazověd Nikolaj Marr (1864/1865–1934). Marrov alfabet, razrabotany jim v 1917 g. i prědznačeny za izobražen​je vsih abhazskyh fonem, prvopočetno iměl 76 bukv, vključajuči 8 bukv za bzybsky dialekt i 1 bukvu za druge narěčja, i harakterizoval se mnogymi diakritičnymi znakami, često na dvoh plastah. Poněkoje bukvy byli pozajete od kiriličnogo i gruzinskogo alfabetov. Od samogo početka tutoj alfabet, ktory v istinnosti byl «ničto veče neželi naučna fonetična transkripcija, složena i neizgodna daže lingvistam», byl ostro kritikovany i od početka byli diskusije o reformě. Ačekoli on, v uproščenoj formě s 62 bukvami, byl vvedeny v školah i byli na njim izdane knigy, jegov nadobyčajna složenost i nepraktičnost pričinila, že v 1928 g. byl prijety drugy latinsky alfabet, čestično takože v svezi s procesom unifikacije alfabetov narodov SSSR.

V 1928 vtory plenum Vsesojuznogo centralnogo komiteta novogo turkijskogo alfabeta (VCK NTA) rěšil, že trěba ujediniti alfabety kavkazskyh narodov, po čem byl razrabotany novy latinsky alfabet za abhazsky jezyk, sbliženy adygejskomu i abazinskomu alfabetam. Tutoj «unikifovany alfabet» jest često pripisany profesoru Nikolaju Feofanoviču Jakovlevu (1892–1974), ktory takože byl avtor latinskyh alfabetov za několiko drugyh sěvernokavkazskyh alfabetov. Jednakože abhazsky jezykoznavec Vjačeslav Čikirba domněvaje, že istinnymi avtorami byli abhazski pisatelji Mušni Lavrentijevič Hašba (1903–1992) i Samson Jakovlevič Čanba (1886–1937), pravdopodobno na osnově zapisok ili daže skice slavnogo jezykoznavca Jevgenija Dmitrijeviča Polivanova (1881–1938). Vo vsakom slučaju, unifikovany alfabet byl oficialno vvedeny v školnu praktiku v 1929 g. i ostal v upotrěbě do 1938 g. Tutoj alfabet zaisto okazal se udobnějšim od Marrovogo alfabeta: on iměl 51 znak, čestično blagodareči bukvě ı za označen​je palatalizacije i bukvě u za označen​je labializacije. Dalše uproščen​je bylo realizovano izključen​jem velikyh bukv v 1933 g. Tym ne menje, i tutoj alfabet byl prěmnogo nesručny za pisan​je na pišučej mašině ili pečatan​je linotipom. Kromě togo, latinske alfabety menših narodov Sovětskogo sojuza pričinili ješče jedin problem: zatože russky jezyk (zajedno s ukrajinskym i bělorusskym) byl izključeny Iosifom Stalinom iz procesa latinizacije v 1930 g., latinsky alfabet nenaměrno izoloval te narody od russkogo pisanogo jezyka i russkoj kultury. Slědovateljno on načel protivrěčiti princip sbližen​ja narodov. V svezi s tym v 1936 g. byl započety proces kirilizacije v Sovětkom sojuzu.

Period gruzinskogo alfabeta (1938–1954)

Abhazsky alfabet na gruzinskoj osnově

Sravnjen​je

Gruzinsky byl jedin iz rědkyh prikladov jezykov v Sovětskom sojuzu, ktore ne byli podvrgnute ni latinizaciji v 1920-yh lětah, ni kirilizaciji v 1930-yh i 1940-yh. Vslěd novoj sovětskoj konstitucije iz 1936 g. Zakavkazska sovětska federativna socialistična republika (ZSFSR) byla razvedena i Gruzija stala samostojna republika v ramkah Sovětskogo sojuza. Zatože Abhazska ASSR i Južnoosetinska avtonomna oblast nahodili se na teritoriji Gruzinskoj SSR, one nahodili se v podobnom položen​ju v odnošen​ju k Gruziji, kako Gruzija v odnošen​ju k Sovětskomu sojuzu. Po prikazu iz Tbilisi oba jezyky – abhazsky i osetinsky – iměli prěključiti se na gruzinsko pismo, ačekoli v Sěvernoosetinskoj ASSR, ktora nahodila se v RSFSR jednočasno byla vvedena kirilica. Politika gruzinizacije Abhazije prodolžala se v 1940-yh lětah i privedla k likvidaciji cěloj sistemy obrazovan​ja na abhazskom jezyku.

Rěšen​je o vveden​ju novogo abhazskogo alfabeta na gruzinskoj osnově bylo prijeto v 1937 g. podčas abhazskoj oblastnoj konferencije KP(b) Gruzije. V dekembru togože goda na sobran​ju v Abhazskom naučno-izslědovateljnom institutu dva osnovne projekty abhazskogo alfabeta byli prědstavjene i razsmotrjene. Avtori prvogo projekta – Dmitrij Gulia, Simon Džanašia i Akakij Šanidze – izhodili iz principa izobražen​ja specifičnyh abhazskyh zvukov s pomočju služebnyh znakov. Avtori drugogo projekta – Mušni Hašba i Andrej Čočua – prědlagali upotrěbjen​je specialnoj bukvy za vsaky zvuk. Na koncu prijety byl prvy projekt.

Naposlěd novy abhazsky alfabet iměl 36 polnocěnnyh bukv – vse 33 iz gruzinska alfabeta (ა, ბ, გ, დ, ე, ვ, ზ, თ, ი, კ, ლ, მ, ნ, ო, პ, ჟ, რ, ს, ტ, უ, ფ, ქ, ღ, ყ, შ, ჩ, ც, ძ, წ, ჭ, ხ, ჯ, ჰ) plus tri dodatočne bukvy ჶ, ჷ, ჳ – i tri dopolniteljne znaky: ჲ za označen​je palatalizacije, ჾ za označen​je tvrdosti, a ჿ za označen​je labializacije.

Sučasnost

Jedin god poslě smrti Stalina abhazske školy byli odkryte ponovno i Abhazsky jezyk mogl vrnuti se do kirilice. Takto v 1954 g. byl ponovno vvedeny kiriličny alfabet, razrabotany i prijety specialnoju komisijeju v Suhumi. Tutoj alfabet sostojal iz 40 osnovnyh bukv – drastično menša kolikost neželi raněje – i 18 dvuznakov. Največša razlika s prědhodnymi kiriličnymi alfabetami, osoblivo alfabetom Prěvoditeljskoj komisije, bylo vveden​je mekkogo znaka ь za označen​je palatalizacije (zaměsto takyh bukv kako г̆, к̆, q̆ i t.d.) i znaka ә za označen​je několikyh labializovanyh suglasok (zaměsto ꚁ, ꚅ, ꚗ i t.d.). Jednakože labializacija šesti velarnyh i uvularnyh zvukov dalje označala se s pomočju bukvy у. Kromě togo někoje stare bukvy byli zaměnjene na nove, napr. i → и, ӄ → қ, q → ҟ, h → ҳ i ѵ → ы.

Někoje nedoslědnosti v pravopisu byli eliminovane v ortografičnoj reformě 1996 g. Labializovane suglasky гу, ҕу, ку, қу, ҟу, ху byli zaměnjene na dvuznaky s bukvoju ә i takože dostali oddělno město v alfabetu. Jednočasno bukvy ҕ i ҧ, označajuče pridyhan​je zaměnili se na ӷ i ԥ..

Nyněšnji abhazsky alfabet izgledaje tako:

A а [a]	Б б [b]	В в [v]	Г г [ɡ]	Гь гь [ɡʲ]	Гә гә [ɡʷ]	Ӷ ӷ [ʁ/ɣ]	Ӷь ӷь [ʁʲ/ɣʲ]
Ӷә ӷә [ʁʷ/ɣʷ]	Д д [d]	Дә дә [dʷ]	Е е [a/ja]	Ж ж [ʐ]	Жь жь [ʒ]	Жә жә [ʒʷ]	З з [z]
Ӡ ӡ [d͡z]	Ӡә ӡә [d͡ʑʷ]	И и [j/jɨ/ɨj]	К к [kʼ]	Кь кь [kʼʲ]	Кә кә [kʼʷ]	Қ қ [kʰ]	Қь қь [kʲʰ]
Қә қә [kʷʰ]	Ҟ ҟ [qʼ]	Ҟь ҟь [qʼʲ]	Ҟә ҟә [qʼʷ]	Л л [l]	М м [m]	Н н [n]	О о [a/wa]
П п [pʼ]	Ԥ ԥ [pʰ]	Р р [r]	С с [s]	Т т [tʼ]	Тә тә [tʼʷ]	Ҭ ҭ [tʰ]	Ҭә ҭә [tʷʰ]
У у [w/wɨ/ɨw]	Ф ф [f]	Х х [x/χ]	Хь хь [xʲ/χʲ]	Хә хә [xʷ/χʷ]	Ҳ ҳ [ħ]	Ҳә ҳә [ħʷ]	Ц ц [t͡sʰ]
Цә цә [t͡ɕʷʰ]	Ҵ ҵ [t͡sʼ]	Ҵә ҵә [t͡ɕʼʷ]	Ч ч [t͡ʃʰ]	Ҷ ҷ [t͡ʃʼ]	Ҽ ҽ [t͡ʂʰ]	Ҿ ҿ [t͡ʂʼ]	Ш ш [ʂ]
Шь шь [ʃ]	Шә шә [ʃʷ]	Ы ы [ɨ]	Ҩ ҩ [ɥ/ɥˤ]	Џ џ [d͡ʐ]	Џь џь [d͡ʒ]	Ь ь [ʲ]	Ә ә [ʷ]

Sučasne proby latinizacije

V 1990-yh lětah byli prědložene několiko projektov za ponovno vveden​je latinskogo alfabeta za abhazsky jezyk. Abazinsky poet Mikael Čikatu-Čkotua opovědaje v intervju o stvorjenom jim latinskom alfabetu, koristanom v prvom numery gazety, ktory izšedl v 1991 g.

V 1995 g. byl publikovany «universalny abhazo-abazinsky alfabet» Garri Kandžaria, sostoječi iz samyh 26 osnovnyh bukv latinskogo alfabeta.

а	б	ц	ҵә	ҵ	цә	ч	ҷ	д	дә	џ	џь	з	зә	е	ф	г	гь	гә	ӷ	ӷь	ӷә	ҳ	ҳә	й	жь	к	кь	кә	қ	қь
a	b	c	cf	cs	cv	ch	cj	d	db	ds	dj	dz	dv	e	f	g	gi	gw	gh	gj	gv	h	hv	i	j	k	ki	kv	kh	kj

қә	л	м	н	о	п	ԥ	ҟ	ҟь	ҟә	р	с	ш	шь	шә	ҭ	т	тә	ҭә	ҽ	ҿ	ы	в	(уы)	х	хь	хә	ҩ	з	ж	жә
kw	l	m	n	o	p	ph	q	qi	qw	r	s	sh	sj	sf	t	th	tv	tp	tc	ts	u	v	w	x	xi	xw	y	z	zj	zv

Avtor takože dvuznaky za zvuky bzybskogo dialekta i abazinskogo jezyka:

гӀ	гӀв	ль	тл	ф	'х	св	с	з'	зв	з'	ц'	хъв	жъ
gq	qv	lj	tl	pf	qx	sv	sw	zf	zw	zj	cj	xf	xh

V 2019 abhazsky jezykoznavec i byvši ministr vněšnjih děl Abhazije Vjačeslav Andrejevič Čirikba prědstavil projekt občego alfabeta na latinskoj osnově za abhazsky i abazinskogo jezykov. Jednym iz cěljev jest odstranjen​je razlik v izobražen​ju jednyh i tyhže samyh zvukov, iz pričiny ktoryh teksty na blizko srodnom abazinskom jezyku sut praktično nesrazuměli za abhazov, i naopak; ale napisane na jednom pravopisu, srodne slova v oboh jezykah sut legko razpoznajeme. S obzirom na značnu abhazsku i abazinsku diasporu v Turciji, tutoj alfabet jest osnovany na turečskom alfabetu, s izključen​jem bukv w, q, x (na standardnoj latinskoj klaviaturě) i â (v starějših variantah turečskogo alfabeta):

а	гӀ	аа	б	в	г	гь	гә гв	ӷ гъ	ӷь гъь	ӷә гъв	д	дә	е	ж	жь	жә жв	з	и	и й	қ к	қь кь	қә кв	к кI	кь кIь	кә кIв	л	ль	м	н	о	ԥ п	п пI	ҟ къ	ҟь къь
a	â	aa	b	v	g	gi/-gï	gw	ğ	ği/-ğï	ğw	d	dw	e	j’	j	jw	z	i	y	k	ki/-kï	kw	k’	k’i/-k’ï	k’w	l	l’	m	n	o	p	p’	q	qi/-qï

ҟә къв	ъ	р	с	ҭ т	ҭә	т тI	тә	у	ф	х	хь	хә хв	хъ	хъв	ҳ хI	ҳә хIв	ц	цә	ҵ цI	ҵә	ҽ тш	ҿ шI	ч	ҷ чI	ш	шь щ	шә шв	ы	ҩ гIв	ӡ дз	ӡә джв	џ дж	џь джь
qw	’	r	s	t	tw	t’	t’w	u	f	x	xi/-xï	xw	x’	x’w	h	hw	ts	çw	ts’	ç’w	tş	tş’	ç	ç’	ş’	ş	şw	ı	ü	dz	сw	c’	c

Něčto podobny tutomu alfabetu projekt prědložil v 1999 g. anglijsky lingvist George Hewitt, argumentujuči, že kirilica «ne jest prigodna za prědstavjenje jezykov imajučih bolje požedajuče fonetične sistemy neželi russky», i že turečsky latinsky alfabet jest dobra alternativa, ibo večinstvo etničnyh Abhazkov žive v Turciji.

Sravniteljna tabela abhazskyh alfabetov

V tabеlě niže sut sravnjene so soboju slědujuče varianty abhazskogo alfabeta:

■ Sučasny kiriličny alfabet, v versijah iz 1996 (revizija) i 1954 (prvopočetna versija)

■ Fonetična transkripcija s pomočju MFA

■ Kiriličny alfabet Pjotra Uslara, približen​je do rukopisnoj versije (1862)

■ Kiriličny alfabet Pjotra Uslara v pečatnoj redakciji Myhajla Zavadskogo (1887)

■ Kiriličny alfabet Konstantina Mačavariani i Dmytrija Gulia (1892)

■ Kiriličny alfabet Prěvoditeljskogo komiteta (konec 19. stolětja)

■ Kiriličny alfabet S.M. Ašhacava za bzybsky dialekt (1906), v zatvorkah revizija avtora (1916)

■ Analitičny alfabet Nikolaja Marra (1926)

■ Unifikovany latinsky alfabet (1928)

■ Abhazsky alfabet na gruzinskoj osnově (1938)

■ Prědloženy G. Hewitt’om latinsky alfabet na osnově turečskogo alfabeta (1999)

■ Prědloženy V.A. Čirikboju latinsky alfabet, takože na osnově turečskogo alfabeta (2019)

Kromě togo, v tabelě sut takože slědujuče kolory:

■ Dvuznaky ne vhodeče v sustav oficialnogo alfabeta. Sěre polja v lěvoj koloně (abhazsky alfabet po reformě 1996 g.) sut zvuky odsutne v literaturnom standardu osnovanom na abžujskom dialektu, ale jestvujut vo bzybskom dialektu.

■ Zvuk odsutny v alfabetu

Sučasny alfabet 1996 | 1954		Izgovor	Uslar	Zavadskyj	Mač./Gulia	Prěv. kom.	Ašhacava	Marr	Unif. alf.	Gruzinsky	Hewitt	Čirikba
А а		[a]	а					a		ა	a
Б б		[b]	б					b		ბ	b
В в		[v]	в					v		ვ	v
Г г		[g]	г					g		გ	g
Гь гь		[gʲ]	гj			г̆	г̇	gˌ	gı	გჲ	gi	gi/-gï
Гә гә	Гу гу	[gʷ]	гу				г̊	g˚	gu	გუ	gu	gw
Ӷ ӷ	Ҕ ҕ	[ɣ] ~ [ʁ]	г̧	г̓	ҕ		ӷ	ǧ	ƣ	ღ	ğ
Ӷь ӷь	Ҕь ҕь	[ɣʲ] ~ [ʁʲ]	г̧ј	г̓j	ҕј	ҕ̆	ӷ̇	ǧˌ	ƣı	ღჲ	ği	ği/-ğï
Ӷә ӷә	Ҕу ҕу	[ɣʷ] ~ [ʁʷ]	г̧у	г̓у	ҕу		ӷ̊	ǧ˚	ƣu	ღუ	ğu	ğw
Д д		[d]	д					d		დ	d
Дә дә	Ду ду	[dʷ]	ꚁ	д̓	ꚁ		д̊	d˚	đ	დჿ	du	dw
Е е		[ɛ] ~ [e]	е					e		ე	e
Ж ж		[ʐ]	ж					ȷ	ƶ	ჟჾ	j̄	j’
Жь жь		[ʒ]	жj			ӂ	ж̇	ȷˌ		ჟ	j
Жә жә	Жу жу	[ʒʷ]	ꚅ				ꚅ (ж̊)	ȷ˚	j	ჟჿ	ju	jw
З з		[z]	з					z		ზ	z
Зь зь		[ʑ]					з̊ (з̇)	ⱬ
Зә зә	Зу зу	[ʑʷ]	ꚅ̆				ж̊ (ж̊ ̇)	ȷˌ˚
Ӡ ӡ		[d͡z]	ӡ	ꚉ	ӡ			ď	ᴣ	ძ	dz	dz
Ӡь ӡь		[d͡ʑ]					ӡ̊ (ӡ̇)	ďˌ
Ӡә ӡә	Ӡу ӡу	[d͡ʑʷ]	ꚃ				ꚃ (ӡ̊)	ď˚	ⱬ	ძჿ	ĉu	cw
И и		[i:], [j], [jə]	і					i		ი	i
К к		[k’]	к					k	ⱪ	კ	k’	k
Кь кь		[k’ʲ]	кj			к̆	к̇	kˌ	ⱪı	კჲ	k’i	ki/-kï
Кә кә	Ку ку	[k’ʷ]	ку				к̊	k˚	ⱪu	კუ	k’u	kw
Қ қ		[kʰ]	к̧	к̓	ӄ		қ	q	k	ქ	k	k’
Қь қь		[kʲʰ]	к̧j	к̓j	ӄj	ӄ̆	қ̇	qˌ	kı	ქჲ	ki	k’i/-k’ï
Қә қә	Қу қу	[kʷʰ]	к̧у	к̓у	ӄу		қ̊	q˚	ku	ქუ	ku	k’w
Ҟ ҟ		[q’]	q					k̇	q	ყ	q’	q
Ҟь ҟь		[q’ʲ]	qj			q̆	ԛ̇	k̇ˌ	qı	ყჲ	q’i	qi/-qï
Ҟә ҟә	Ҟу ҟу	[q’ʷ]	qу				ԛ̊	k̇˚	qu	ყუ	q’u	qw
Л л		[l]	л					l		ლ	l
М м		[m]	м					m		მ	m
Н н		[n]	н					n		ნ	n
О о		[o]	о					o		ო	o
П п		[p’]	п					p		პ	p’
Ԥ ԥ	Ҧҧ	[pʰ]	п̧	п̓	ҧ		ԥ	φ	p	ფ	p
Р р		[r]	р					r		რ	r
С с		[s]	с					s		ს	s
Сь сь		[ɕ]	ҫ				с̊ (с̇)	sˌ
Сә сә	Су су	[ɕʷ]	ꚗ̆	щ̆	ꚗ̆		ꚗ̇ (ш̇̊)	щ˚
Т т		[t’]	т					tˌ		ტ	t’
Тә тә	Ту ту	[t’ʷ]	ꚍ̆				т̊	t˚		ტჿ	t’u	t’w
Ҭ ҭ		[tʰ]	т̧	т̓	ꚋ		ҭ	ϑ	t	თ	t
Ҭә ҭә	Ҭу ҭу	[tʷ]	ꚍ				ҭ̊	ϑ˚		თჿ	tu	tw
У у		[w], [wə], [u:]	у					w	u	უ	u	w/wı/ıw
Ф ф		[f]	ф					f		ჶ	f
Х х		[x] ~ [χ]	х					q̇	x	ხ	x
Хь хь		[xʲ] ~ [χʲ]	хj			х̆	х̇	q̇ˌ	xı	ხჲ	xi	xi/-xï
Хә хә	Ху ху	[xʷ] ~ [χʷ]	ху				х̊	q̇˚	xu	ხუ	xu	xw
Х’ х’		[χ] ~ [χˤ]	х̍				χ	q̱̇
Х’ә х’ә	Х’у х’у	[χˤʷ]	х̍у				χ̊	q̱̇˚
Ҳ ҳ		[ħ]	h					ħ	h	ჰ	h
Ҳә ҳә	Ҳу ҳу	[ħʷ]	ꚕ				ꚕ (h̊)	ħ˚	ħ	ჰჿ	hu	hw
Ц ц		[t͡sʰ]	ц					ϑ̇	c	ც	ts
Ць ць		[t͡ɕʰ]		т̨			ц҄̊ (ꚏ̇)	ṫˌ
Цә цә	Цу цу	[t͡ɕʷʰ]	ꚏ				ꚏ (ц̊)	ϑ̇˚		ცჿ	ç̂u	çw
Ҵ ҵ		[t͡sʼ]		ц̓	ҵ		ц҄ (ꚏ)	ṫ		წ	ts’
Ҵь ҵь		[t͡ɕʼ]		ц̍			ц̊ (ц̇)	ϑ̇ˌ
Ҵә ҵә	Ҵу ҵу	[t͡ɕʷʼ]	ꚏ̆				ꚏ̇ (ꚏ̊)	ṫ˚		წჿ	ç̂’u	ç’w
Ч ч		[t͡ʃʰ]	ч					ϑ̣	ɥ	ჩ	ç
Ҷ ҷ		[t͡ʃʼ]		ч̓	ꚓ		ч҄	ṭ		ჭ	ç’
Ҽ ҽ		[ʈ͡ʂʰ]	ҽ	ꚇ	ҽ		ҽ (ч̇)	ϑ̱̣		ჩჾ	ç̄	tş
Ҿ ҿ		[ʈ͡ʂʰ’]	ҽ̆	ꚇ̆	ҽ̆		ҽ̆ (ҽ̇)	ṯ̣		ჭჾ	ç̄’	tş’
Ш ш		[ʂ]	ш					ш		შჾ	ş̄	ş’
Шь шь		[ʃ]	ш̆				ш̊ (ш̇)	щ	ſ	შ	ş
Шә шә	Шу шу	[ʃʷ]	ꚗ	щ	ꚗ		ꚗ (ш̊)	ш˚		შჿ	şu	şw
Ы ы		[ɨ]	ѵ					ə		ჷ	ı
Ҩ ҩ		[ɥ]	ҩ				ө	w̧	y	ჳ	yu	ü
Џ џ		[ɖ͡ʐ]				џ		ḓ		ჯჾ	c̄	c’
Џь џь		[d͡ʒ]	ђ	џ		џ̆	џ̇	ḏ̣	ꝗ	ჯ	c
Ь ь		[ʲ]	j				і̆ (й)	y		ჲ
Ә ә	(У у)	[ʷ]								ჿ		w

Primětka: nesodržane v tablě sut spomněne Marrom samoglasky ӑ, а̄, о̄, ў, ӳ v bzybskom alfabetu Ašhacavy, za ktore davaje latinske alternativy ă, ā, ō, w, ű.

Romanizacija abhazskogo alfabeta

Romanizacija (poněkogda takože: latinizacija) znači izobražen​je teksta napisanogo nelatinskym pismom s pomočju latinskogo alfabeta. V protivnosti k latinizaciji v sovětskom kontekstu (prěhod na latinsky alfabet), romanizacija jest prědznačena za ljudij, ktori ne znajut kirilicu, da by poznali izgovor slov, imen i nazv, ale takože može služiti za pisan​je v kontekstah, kde kirilica jest nedostupna. Sut dvě glavne metody latinizacije: transliteracija (prěobračen​je pisanogo teksta, često ignorujuči izgovor) i transkripcija (prědstavjen​je govorjenogo teksta, često zavisno od cěljnogo jezyka). Sistemy transliteracije često sut upotrěbjene v naučnyh kontekstah, profesionalnoj literaturě, bibliotečnyh sistemah i tako dalje. V tabеlě niže sut pokazane slědujuče sistemy za transliteraciju abhazskogo jezyka:

• Fonetična transkripcija s pomočju Medžunarodnogo fonetičnogo alfabeta (MFA)
• Sistema BGN-PCGN (2011 g.), serija standardov ustanovjenyh Sovětom SŠA po geografičnym nazvam (ang.: United States Board on Geographic Names) i Postojannym komitetom po geografičnym nazvam za britansku oficialnu upotrěbu (ang.: Permanent Committee on Geographical Names for British Official Use)
• Sistema KNAB (est.: Kohanimeandmebaas, 1997), bazy danyh za geografične nazvy, ktoru poddrživaje Institut estonskogo jezyka (est.: Eesti Keele Instituut)
• Sistema TITUS («Tezavr indogermanskyh tekstnyh i jezyčnyh materialov» (něm.: Thesaurus Indogermanischer Text- und Sprachmaterialien) (2000)
• Sistema ALA-LC (Amerikanskoj bibliotečnoj asociacije – Biblioteky kongresa; ang.: American Library Association – Library of Congress) (1997), ktora služi za prědstavjen​je bibliografičnoj informacije v bibliotekah v SŠA i Kanadě, a od 1975 g. takože v Britanskoj bibliotekě (ang.: British Library)
• Sistema ISO 9:1995 i ГОСТ 7.79—2000

Večinstvo povyših sistem bazujut se ješče na starom pravopisu (prěd reformoju 1996 g.).

Sučasny alfabet 1996 (1954)	Izgovor (MFA)	BGN-PCGN	KNAB	TITUS	ALA-LC	ISO 9
А а	[a]	a		ā	a
Б б	[b]	b
В в	[v]	v
Г г	[g]	g
Гь гь	[gʲ]	gy	gj	g’
Гә гә	[gʷ]	gw	gw	g°	gẇ	ga̋
Ӷ ӷ (Ҕ ҕ)	[ɣ] ~ [ʁ]	gh	ǧ	ɣ	gh	— (ğ)
Ӷь ӷь (Ҕь ҕь)	[ɣʲ] ~ [ʁʲ]	ghy	ǧj	ɣ’	gh’	— (ğ’)
Ӷә ӷә	[ɣʷ] ~ [ʁʷ]	ghw	ǧw	ɣ°	ghẇ	— (ğu)
Д д	[d]	d
Дә дә	[dʷ]	dw		d°	dẇ	da̋
Е е	[ɛ] ~ [e]	e
Ж ж	[ʐ]	z͟h	ž		zh	ž
Жь жь	[ʒ]	zh	ź	ž’	zh’	ž’
Жә жә	[ʒʷ]	zhw	žw	žᵒ	zhẇ	ža̋
З з	[z]	z
Ӡ ӡ	[d͡z]	dz		ʒ	d͡z	ź
Ӡә ӡә	[d͡ʑʷ]	dzw		ʒᵒ	d͡zẇ	źa̋
И и	[i:], [j], [jə]	i		i, j	i
К к	[k’]	k’	ķ	ḳ	k
Кь кь	[k’ʲ]	ky’	ķj	ḳ’	k’
Кә кә	[k’ʷ]	kw’	ķw	ḳᵒ	kẇ	ka̋
Қ қ	[kʰ]	k			k̇h	ḳ
Қь қь	[kʲʰ]	ky	kj	k’	k̇h’	ḳ’
Қә қә	[kʷʰ]	kw	kw	kᵒ	k̇hẇ	ḳa̋
Ҟ ҟ	[q’]	q’	q	q̇	q	k̄
Ҟь ҟь	[q’ʲ]	qy’	qj	q̇’	q’	k̄’
Ҟә ҟә	[q’ʷ]	qw’	qw	q̇ᵒ	q̇ẇ	k̄a̋
Л л	[l]	l
М м	[m]	m
Н н	[n]	n
О о	[o]	o
П п	[p’]	p’	ṗ		p
Ԥ ԥ (Ҧ ҧ)	[pʰ]	p			ph	p̀ (ṕ)
Р р	[r]	r
С с	[s]	s
Т т	[t’]	t’	ţ	ṭ	t
Тә тә	[t’ʷ]	tw’	ţw	ṭᵒ	tẇ	ta̋
Ҭ ҭ	[tʰ]	t			th	ţ
Ҭә ҭә	[tʷ]	tw		tᵒ	thẇ	ţa̋
У у	[w], [wə], [u:]	u
Ф ф	[f]	f
Х х	[x] ~ [χ]	x			kh	h
Хь хь	[xʲ] ~ [χʲ]	xy	xj	x’	kh’	h’
Хә хә	[xʷ] ~ [χʷ]	xw	xw	xᵒ	khẇ	ha̋
Ҳ ҳ	[ħ]	h		ḥ	ḣ	h̦
Ҳә ҳә	[ħʷ]	hw		hᵒ	ḣẇ	h̦a̋
Ц ц	[t͡sʰ]	ts	c		t͡s	c
Цә цә	[t͡ɕʷʰ]	tsw	cw	cᵒ	t͡sẇ	ca̋
Ҵ ҵ	[t͡sʼ]	ts’	ç	c̣	t͡ṡ	c̄
Ҵә ҵә	[t͡ɕʷʼ]	tsw’	çw	c̣ᵒ	t͡ṡẇ	c̄a̋
Ч ч	[t͡ʃʰ]	ch	ć	č’	ch	č
Ҷ ҷ	[t͡ʃʼ]	ch’	ḉ	č̣’	ċh	c̦
Ҽ ҽ	[ʈ͡ʂʰ]	c͟h	č		ćh	c̆
Ҿ ҿ	[ʈ͡ʂʰ’]	c͟h’	ç̌	č̣	ćh́	c̣̆
Ш ш	[ʂ]	s͟h	š		sh	š
Шь шь	[ʃ]	sh	ś	š’	sh’	š’
Шә шә	[ʃʷ]	shw	šw	šᵒ	shẇ	ša̋
Ы ы	[ɨ]	ÿ	y	ǝ	y
Ҩ ҩ	[ɥ]	yw	ÿ	ʿᵒ	w	ò
Џ џ	[ɖ͡ʐ]	ɉ	dž	ǯ	j	d̂
Џь џь	[d͡ʒ]	j	dź	ǯ’	j’	d̂’
Ь ь	[ʲ]				’
Ә ә	[ʷ]				ẇ	a̋

Kodovan​je

Unikod

Abhazku azbuku sodrživajut bloky «Kirilica» (U+0400 — U+04FF) i «Dopolnjen​je k kirilici» (U+0500 — U+052F) Unikoda. Někoje historične bukvy takože nahodet se v bloku «Razširjena kirilica – B» (U+A640 — U+A69F).

V slědujučej tabelě abhazske bukvy imajut zaglavja ukazyvajuče jih informaciju na Unikodu i HTML-kod. V vizualnom prěgledaču by možete uviděti tutu informaciju, ako prěsunete kursor myškoju na danu bukvu. Abhazske bukvy sut označene kolorom:

■ sučasne bukvy sut v sinjem polju

■ historične bukvy sut v črvenom polju

Abhazske bukvy v bloku «Kirilica» Unikoda

Prve znaky	Poslědnji znak
	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	A	B	C	D	E	F
U+040	Ѐ	Ё	Ђ	Ѓ	Є	Ѕ	І	Ї	Ј	Љ	Њ	Ћ	Ќ	Ѝ	Ў	Џ
U+041	А	Б	В	Г	Д	Е	Ж	З	И	Й	К	Л	М	Н	О	П
U+042	Р	С	Т	У	Ф	Х	Ц	Ч	Ш	Щ	Ъ	Ы	Ь	Э	Ю	Я
U+043	а	б	в	г	д	е	ж	з	и	й	к	л	м	н	о	п
U+044	р	с	т	у	ф	х	ц	ч	ш	щ	ъ	ы	ь	э	ю	я
U+045	ѐ	ё	ђ	ѓ	є	ѕ	і	ї	ј	љ	њ	ћ	ќ	ѝ	ў	џ
U+046	Ѡ	ѡ	Ѣ	ѣ	Ѥ	ѥ	Ѧ	ѧ	Ѩ	ѩ	Ѫ	ѫ	Ѭ	ѭ	Ѯ	ѯ
U+047	Ѱ	ѱ	Ѳ	ѳ	Ѵ	ѵ	Ѷ	ѷ	Ѹ	ѹ	Ѻ	ѻ	Ѽ	ѽ	Ѿ	ѿ
U+048	Ҁ	ҁ	҂	҃	҄	҅	҆	҇	҈	҉	Ҋ	ҋ	Ҍ	ҍ	Ҏ	ҏ
U+049	Ґ	ґ	Ғ	ғ	Ҕ	ҕ	Җ	җ	Ҙ	ҙ	Қ	қ	Ҝ	ҝ	Ҟ	ҟ
U+04A	Ҡ	ҡ	Ң	ң	Ҥ	ҥ	Ҧ	ҧ	Ҩ	ҩ	Ҫ	ҫ	Ҭ	ҭ	Ү	ү
U+04B	Ұ	ұ	Ҳ	ҳ	Ҵ	ҵ	Ҷ	ҷ	Ҹ	ҹ	Һ	һ	Ҽ	ҽ	Ҿ	ҿ
U+04C	Ӏ	Ӂ	ӂ	Ӄ	ӄ	Ӆ	ӆ	Ӈ	ӈ	Ӊ	ӊ	Ӌ	ӌ	Ӎ	ӎ	ӏ
U+04D	Ӑ	ӑ	Ӓ	ӓ	Ӕ	ӕ	Ӗ	ӗ	Ә	ә	Ӛ	ӛ	Ӝ	ӝ	Ӟ	ӟ
U+04E	Ӡ	ӡ	Ӣ	ӣ	Ӥ	ӥ	Ӧ	ӧ	Ө	ө	Ӫ	ӫ	Ӭ	ӭ	Ӯ	ӯ
U+04F	Ӱ	ӱ	Ӳ	ӳ	Ӵ	ӵ	Ӷ	ӷ	Ӹ	ӹ	Ӻ	ӻ	Ӽ	ӽ	Ӿ	ӿ

Abhazske bukvy v bloku «Dopolnjen​je k kirilici» Unikoda

Prve znaky	Poslědnji znak
	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	A	B	C	D	E	F
U+050	Ԁ	ԁ	Ԃ	ԃ	Ԅ	ԅ	Ԇ	ԇ	Ԉ	ԉ	Ԋ	ԋ	Ԍ	ԍ	Ԏ	ԏ
U+051	Ԑ	ԑ	Ԓ	ԓ	Ԕ	ԕ	Ԗ	ԗ	Ԙ	ԙ	Ԛ	ԛ	Ԝ	ԝ	Ԟ	ԟ
U+052	Ԡ	ԡ	Ԣ	ԣ	Ԥ	ԥ	Ԧ	ԧ								ԯ

Abhazske bukvy v bloku «Razširjena kirilica – B» Unikoda

Prve znaky	Poslědnji znak
	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	A	B	C	D	E	F
U+A64	Ꙁ	ꙁ	Ꙃ	ꙃ	Ꙅ	ꙅ	Ꙇ	ꙇ	Ꙉ	ꙉ	Ꙋ	ꙋ	Ꙍ	ꙍ	Ꙏ	ꙏ
U+A65	Ꙑ	ꙑ	Ꙓ	ꙓ	Ꙕ	ꙕ	Ꙗ	ꙗ	Ꙙ	ꙙ	Ꙛ	ꙛ	Ꙝ	ꙝ	Ꙟ	ꙟ
U+A66			Ꙣ	ꙣ	Ꙥ	ꙥ	Ꙧ	ꙧ	Ꙩ	ꙩ	Ꙫ	ꙫ	Ꙭ	ꙭ	ꙮ	꙯
U+A67	꙰	꙱	꙲	꙳	ꙴ	ꙵ	ꙶ	ꙷ	ꙸ	ꙹ	ꙺ	ꙻ	꙼	꙽	꙾	ꙿ
U+A68	Ꚁ	ꚁ	Ꚃ	ꚃ	Ꚅ	ꚅ	Ꚇ	ꚇ	Ꚉ	ꚉ	Ꚋ	ꚋ	Ꚍ	ꚍ	Ꚏ	ꚏ
U+A69	Ꚑ	ꚑ	Ꚓ	ꚓ	Ꚕ	ꚕ	Ꚗ	ꚗ							ꚞ	ꚟ

Bukvy odsutne v Unikodu

Mnoge bukvy historičnyh abhazskyh alfabetov imajut diakritičny znak, napr. г̓, к̊, п̧, ԛ̇, т̨, х̍, ꚇ̆, ҽ̆, ц҄̊ i t.d. One v občem ne imajut vlastno město v Unikodu, ale mogut byti izobražene s pomočju kombinujučego znaka: ◌̆ (brevis, U+0306), ◌̇ (točka, U+0307), ◌̊ (prstenj, U+030A), ◌̓ (zarezka, U+0313), ◌̧ (sedilj, U+0327) i t.d. V mnogyh fontah, na žalost, rezultat jest nezadovaljajuči, osoblivo v slučaju velikyh bukv.

Někoje historične bukvy ne sut prědstavjene v Unikodu i mogut byti izobražene samo s pomočju obrazka. Taka situacija jest v slučaju četyreh kiriličnyh bukv rukopisnogo alfabeta Uslara: , , , (te tri poslědnje sut osnovane na gruzinskah bukvah წ i ჭ), a takože v slučaju poněkojih bukv medžuvojennogo latinskogo alfabeta: , , , , , , , , , , , , , .

Razklad klaviatury

Standardny razklad abhazskoj klaviatury na nastolnyh kompjuterah izgledaje tako:

Izvory

• [Bartolomej] Бартоломей, Иван Алексеевич (1865). Абхазскій букварь (PDF). Тифлисъ.
• [Bgažba] Бгажба, Х.С. (1964). Бзыбский диалект абхазского языка (Исследование и тексты) (PDF) (na russkom). Тбилиси: Издательство Академии наук Грузинской ССР.
• [Bgažba] Бгажба, Х.С. (1967). Из истории письменности в Абхазии (PDF) (na russkom). Тбилиси: Мецниереба.
• Chikirba, Viacheslav A. (2003). Abkhaz (PDF). Languages of the World/Materials 119 (na anglijskom). München: Lincom Europa.
• [Čirikba] Чирикба, В.А. (2019). Еизаку аԥсуа-абаза алфавит алатин шьаҭала. Апроект / Латин хiарыф зыщата йщтiу апсуа-абаза алфавит. Проект / Единый абхазо-абазинский алфавит на латинской графической основе. Проект (na russkom). Аҟәа / Сухум: АНО «Алашара».
• [Čirikba] Чикирба, В.А. (2022). "Бзыпский диалект абхазского языка (Краткий очерк)". Аԥсны аҭҵаарадыррақәа ракадемиа адырраҭара / Вестник Академии наук Абхазии (na russkom). Аҟәа / Сухум: Academia (№ 12): 19–25.
• Chikirba, Viacheslav (2023). "From the History of Abkhaz Romanized Alphabets" (PDF). Eurasiatica 19 (na anglijskom). Edizioni Ca’Foscari: 3–28. ISBN 978-88-6969-667-1.
• [Čočua] Ч̆оч̆уа, А.М. (1909). Аԥсуа Анбан, Абхазская азбука (PDF). Тифлисъ: Изданiе Кавказскаго Учебнаго Округа.
• [Čočua] Ҷоҷуа, А.М. (1957). Анбан. Ахҧатәи ирҽеины аҭыжьра / Азбука. Аҟуа [Suhumi]: Аҧҳәынҭшәҟуҭыжьырҭа. str. 105–106.
• [Gulia/Mačavariani] Гулиа, Д.И.; Мачавариани, К.Д. (1892). Абхазская азбука. Главнѣйшія молитвы и заповѣди на абхазскомъ и церковно-славянскомъ языкахъ (PDF) (na russkom). Тифлисъ.
• Hewitt, G. (2004). Introduction to the Study of the Languages of the Caucasus. München: Lincom. str. 260–263. ISBN 3-89586-734-9.
• Hewitt, George (2010). Abkhaz. A Comprehensive Self-Tutor (na anglijskom). München: Lincom Europa.
• Jones, Stephen F. (2013). War and Revolution in the Caucasus: Georgia Ablaze (na anglijskom). Routledge. ISBN 978-1-317-98762-8.</ref>
• [Marr] Марр, Н.Я. (1936). Избранные работы, т. II. Основные вопросы языкознания (na russkom). Ленинград: АН Наук СССР, Издательство ГАИМК. str. 321–354.
• [Marr] Марр, Н.Я. (1938). "О записывании абхазских текстов". О языке и истории абхазов (PDF) (na russkom). Москва, Ленинград: Издательство Академии наук СССР. str. 150–164.
• [Romanov] Романов, В.П. (2016). Абазинской Словарь. Сухум: АбИГИ, Дом печати.
• [Uslar] Усларъ, П.К. (1862). Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ (PDF). Тифлисъ.
• (bez avtora) (1906). Абхазская азбука и статьи для чтенія и письменныхъ работъ. Тифлисъ: Типографія канцеларіи Намѣстника Его Императорскаго Величества на Кавказѣ и художественная литографія Г. Дюстердика.

Vněšnje linky

• "Абхазская письменность". Lingvarium.org (na russkom).
• Ager, Simon. "Abkhaz (аҧсуа бызшәа)". Omniglot.com (na anglijskom).
• Pedersen, Thomas T. "Transliteration of Non-Roman Scripts: Abkhaz" (PDF). transliteration.eki.ee (na anglijskom).
• "Abhazsky transliterator". translitteration.com.