Wp/isv/Ugrske jezyky
 | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Ozemja | Rosija, Vugrija |
| Govoritelji | 15 milionov |
| Prajezyk | praugrsky jezyk |
| Klasifikacija | |
Ugrske jezyky — skupina ugrofinskyh uralskyh jezykov, razprostranjenyh v Vugriji i Rosiji. Čislo govoriteljev — okolo 15 milionov ljudij; jih nositelji sut ugry.
Ugrske jezyky vključajut tri jezyky: madjarsky, hantyjsky i mansijsky. Posljědnje dva tradicijno mněvajut se oddělnymi jezykamy, hoti někogda jih razmatrjajut kako malu podgrupu ugrskoj jezyčnoj semji iz-za značnyh dialektnyh različij. Obči praugrsky jezyk, prědpokladano govorjeny od konca 3-go tysečlětja pr. n. e. i do prvoj poloviny 1-go tysečlětja pr. n. e., v Zapadnoj Siberje, k vozhodu od južnyh Uralskyh gor. Iz treh jezykov, hantyjsky i mansijsky někogda uděljajut od madjarskogo kako obsko-ugrske, hot znane sut takože črty, jedine u mansijskogo i madjarskogo.
Etimologija
Nazvanje «ugrsky» proizhodi od slova rus.: угры — russkogo egzonima Madjarov i takože nazvanja historičnogo sěvernogo russkogo regiona Jugry.[1] Svez medžu tutymi slovami byl vprvo predložen v početku XVI stolětja; jednako, suglasno Иштвану Вашари (István Vásáry)István Vásáry (Ištvanu Vašari), etimologičny svez medžu njimi ne jest potvrdženy, i nazvanje «ugrsky» izjasna se na narodnoj etimologiji.
Samo nazvanje «madjarsky» (vug.: magyar) proizhodi iz samonazvanja Madjarov. Po jednoj teoriji, ono jest prvonačelno shodno s nazvanjem mansi — blizko srodnyh madjaram ugrskih ljudij Zapadnoj Siberije; korenj *mäńć- jest shodny v obadvoh slovah.
Nazvanje «vugrsky» i podobne (lat.: Hungarica), koristajeme v věčšinstvu evropejskyh jezykov, proizhodi, věrojetno, od nazvy turkijskogo sveza plemen Onogurov (čto označaje «deset strěl» ili «deset plemen»).[2] Poljaki i iztočne slovjane nazyvali Madjarov pol.: Ǫgry, čto po pravilnyh zvukovyh izměnah dovedlo do nazvanja «Vugrija» i pridavnika «vugrsky» v medžuslovjanskom jezyku.
Klasifikacija
K ugrskyh jezykam odnoset se:
- madjarsky jezyk (vug.: magyar nyelv);
- obsko-ugrska skupina v Zapadnoj Siberje:
- hantyjsky jezyk (hant.: Ханты ясаӈ; zastarělo nazvanje — ostjacky),
- mansijsky jezyk (mans.: ма̄ньси ла̄тыӈ; zastarělo nazvanje — vogulsky),
každy iz ktoryh děli se na veliku kolikost narěčij (možlivo, oddělnyh jezykov).
Razvitje i srodstvo ugrskyh jezykov
Naučniki domněvajut, že razkol hantov i mansi na dva različne narody, privodivši k obrazovanju dvoh različnyh jezykov — hantyjskogo i mansijskogo — proizšel priblizno na početku n. e.[3]
Blizkost i vzajemno razuměnje
Ni jedin iz sovrěmennyh ugrskyh jezykov v razgovornoj molvy ne jest razumjeny nositeljem drugyh. Vyše togo, nositelji mnogyh nesměžnyh govorov — napriměr, hantyjskogo jezyka — ispytyvajut značne trudnosti pri obščenju, vploty do polnoj nemožlivosti razuměti drug druga.[4]
Fonetika i fonologija
Obšče fonetične črty ugrskyh jezykov sut rezultatom pereustrojstva prauralskogo zvukovogo stroja — v částnosti, izměnenja sibilantov i lenicije zadnjejezyčnyh suglasok[5]:
- protouralske /*s/ i /*š/ sut slivali se (věrojatno, v IPA: [θ] ili IPA: [ɬ]) i stali v itogě zvukom, ne byvšim sibilantom, davši v konečnom itogě IPA: /t/ v mansijskom i /*ɬ/, IPA: /t/ ili IPA: /l/ v hantyjskom (v zavisimosti od dialekta); v madjarskom tute zvuky byli vpolno utračeny;
- zvuk /ś/ stal /*s/;
- /*x/, /*k/, /*w/ stali, v věčšej česti, /*ɣ/.
Prauralske stečenje suglaskov *lm prěšlo v ugrskyh jezykah, v věčšej česti, v IPA: /m/ (napriměr, prauralske *śilmä «oko» → madj. vug.: szem, mans. mans.: сам IPA: /sam/, hant. hant.: сем IPA: /sem/). Priměčatelnym jest čislovnik «tri» — v madjarskom jezyku on izgledaje kako vug.: három, v to vrěme kako v finskom — fin.: kolme (v drugyh ugrofinskyh jezykah takože sohranajut se m i l: v inari-saamskom — smn?kulma, v erzjanskom — myv?колмо i t. p.). V hantyjskom jezyku on izgledaje kako hant.: хурэм IPA: /xuːrəm/ (v mansijskom — mans.: хӯрум), to jest imaje, kako v madjarskom, suglasky r i m, zatom možno sdělati vyvod, že madjarsky i mansijsky jezyky sut bliže medžu soboju v tutom otnošenju, neželi hantyjsky. Bylo vydvinuto prědpoloženje, že čislovnik «tri» izvonačelno iměl suglasky r, ale v hodu razvitja on prěšel v finno-permskyh jezykah v l.[6]
Vo vsih trěh ugrskyh jezykah proišla lateralizacija zvuka /*δ/ v /*l/ (kako i v permskyh jezykah).[5]
Madjarsky i sovrěmenne literaturne normy mansijskogo i hantyjskogo jezykov děljat spirantizaciju prauralskogo *k v IPA: /h/ ili IPA: /x/ prěd zadnymi samoglasnymi, napriměr «ryba»: PU *kala → madj. vug.: hal, mans. mans.: хул IPA: /xuːl/, hant. hant.: хул IPA: /xul/.
Leksika
Sovrěmenne ugrske jezyky imajut v leksikě veliko množstvo obščih slov, ktoryh ne ma v drugyh uralskih jezykah. V tuto čislo vhodet take slova, kako napriměr:
| Značenje | Madjarsky | Mansijsky | Hantyjsky |
|---|---|---|---|
| «ogonj» | vug.: tűz | mans.: таўт IPA: /taːwt/ | hant.: тут IPA: /tut/ |
| «konj» | vug.: ló, lov- | mans.: луў IPA: /luw/ | hant.: лав IPA: /law/ |
| «sedlo» | vug.: nyerëg | mans.: нагэр IPA: /naɣər/ | |
| «kryša» | vug.: tető | mans.: такэм | hant.: тевтәм |
| «pet» | vug.: öt | mans.: ат | hant.: вет |
Hanty i mansi sut blizky srodniki po jezyku i kulturě. V slovnikovom sostavě jih jezykov nahodet se veliko množstvo velmo podobno zvučačih slov:
| Značenje | Mansijsky | Hantyjsky |
|---|---|---|
| «oko» | mans.: сам | hant.: сэм |
| «kost» | mans.: лув | hant.: лув |
| «pës» | mans.: āмп | hant.: амп |
| «věvjerica» | mans.: охсар | hant.: вухсар |
| «nebo» | mans.: тōрум | hant.: торəм |
| «zima» | mans.: тāл | hant.: тал |
| «mlajši brat» | mans.: āпси | hant.: апси |
| «ime» | mans.: нам | hant.: нэм |
| «lodka» | mans.: хāп | hant.: хэп |
| «my dvoje» | mans.: мēн | hant.: мин |
| «šest» | mans.: хōт | hant.: хəт |
Mnoge slova v tutih jezykah (daže najosnovnějše), jednakože, izgledajut po-raznomu:
| Značenje | Mansijsky | Hantyjsky |
|---|---|---|
| «glava» | mans.: кāт | hant.: ёш |
| «voda» | mans.: вит | hant.: йингк |
| «gora» | mans.: ур | hant.: рэп |
| «člověk» | mans.: э̄лмхо̄лас | hant.: ханнэхэ |
| «jedin» | mans.: акв, аква | hant.: и, ит |
Ina interpretacija ugrskogo jedinstva
Iskonne jedinstvo ugrskyh jezykov (i, širše, tradicijno prědpolagajemo iskonne jedinstvo uralskih jezykov) stavije se pod pytanje někotorymi izslědovateljami.[10][11]
Drugy punkt zrěnja prědlagaje vtorničnu konvergenciju idiomov različnogo proishoženja (kako srodnyh, tako i nesrodnyh) vnutri jezyčnogo sojuza.
Strukturne harakteristiky
- Predmetno časovanje glagolov
- Glagolne prědrastky
- Originalne ablativne padežy, označene -l
- Série originalnyh měsnych padežev
- Prisvojiteljne sufiksy stojet prěd padežnymi sufiksy
- Osobna forma čislovnika «dva»: vug.: két vs. vug.: kettő, mans.: кит vs. mans.: китиг, hant.: кат vs. hant.: катән
Primery glagolnyh prědrastok iz mansijskogo jezyka
ēl(a) — «vperjod, dalje, prěč»
| mans.: jōm- «iti, stupati» | mans.: ēl-jōm- «uiti» |
| mans.: tinal- «prodavati» | mans.: ēl-tinal- «rasprodavati» |
xot — «dviženje v storonu prěč i usiljenje dějstvja»
| mans.: min- «iti» | mans.: xot-min- «uiti, ostanoviti se» |
| mans.: roxt- «bojati se» | mans.: xot-roxt- «vdrug ispugati se» |
Primery iz madjarskogo jezyka
el — «prěč»
| vug.: ugrik «skakati» | vug.: elugrik «uskočiti» |
| vug.: mosolyog «usměhati se» | vug.: elmosolyodik «načeti se usměhati» |
ki — «iz»
| vug.: ugrik «skakati» | vug.: kiugrik «vyskočiti» |
| vug.: néz «gledati» | vug.: kinéz «vygledati» |
Iztočniky
- ↑ Stevenson, Angus (2010). Oxford Dictionary of English. OUP Oxford. str. 1925. ISBN 978-0-19-957112-3.
- ↑ Róna-Tas, András (1999). Hungarians and Europe in the Early Middle Ages. Central European University Press. ISBN 978-963-9116-48-1.
- ↑ Rombandejeva, E. I. (1989). Mansijsky jezyk. L.: Prosvěčenje. str. 10.
- ↑ Adondolo Daniel M. The Uralic languages. Routledge: 1990.
- 1 2 Sammallahti, Pekka (1988). "Historical phonology of the Uralic languages". V Denis Sinor (red.). The Uralic Languages: Description, History and Foreign Influences. Leiden: Brill. str. 478–554.
- ↑ Janhunen, Juha (2009). "Proto-Uralic – what, where and when?" (PDF). Suomalais-Ugrilaisen Seuran Toimituksia. 258. ISSN 0355-0230. Bylo arhivovano (PDF) iz iztočnika 18 novembra 2012. Data dostupa: 26 avgusta 2024.
- ↑ Zemplényi, Lili (8 julija 2023). "The Khanty and the Mansi, the Closest Linguistic Relatives of the Hungarians". Bylo arhivovano iz iztočnika 31 avgusta 2024. Data dostupa: 26 avgusta 2024.
- ↑ Rombandejeva, E. I. (1989). Mansijsky jezyk. L.: Prosvěčenje. str. 10–11.
- ↑ Rombandejeva, E. I. (1989). Mansijsky jezyk. L.: Prosvěčenje. str. 11–12.
- ↑ Тийт-Рейн Вийтсо (Tiit-Rein Viitso)Tiit-Rein Viitso (Tiit-Rein Viitso). On classifying the Finno-Ugric languages. In Congressus Octavus Internationalis Finno-Ugristarum. Jyväskylä, 1996. s. 261—266.
- ↑ Анджела Маркантонио (Angela Marcantonio)Angela Marcantonio (Andžela Markantonio). The Uralic Language Family: Facts, Myths, and Statistics. Oxford: Blackwell. 2002.
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Ugor nyelvek» v Vikipediji na vugrskom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Угорские языки» v Vikipediji na russkom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Ugric languages» v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).