Wp/isv/Těšinjsko narěčje
 | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Ozemja | Poljska (Slezsko vojvodstvo, Těšin i Bielељsko), Čehija (Fryиdek-Mistek i Karvina) |
| Narodnost | slezci (vlahi, gurali) |
| Jezyčna rodina | |
| Jezyčne kody | |
Těšinjsko narěčje (ciesz. po naszymu, cieszyńsko rzecz[2], v češskoj literaturě takože dialekt śląsko-polski (češ.: slezskopolská nářečí) – jedin iz slezskyh dialektov, vključenyh do slezskyh nerečij ili do slezskoj grupy dialektov češskogo jezyka, zajedno s lašskim narěčjem.
Harakterizuje se velikymi češskymi, neměčskymi vplyvami, i takože vlašskymi i slovačskymi. Koristaje se po oboh stranah poljsko-češskoj granicy. Poljske i češske jezykoznalci sporet odnosno klasifikacije narěčja: poljaki uvažajut jego za čest dialekta slezskogo poljskogo jezyka, čehi ukazyvajut jego podobnost do govorov lašskyh i moravskyh. Na Zaolžju jest koristano glavno (ale ne jedino) poljskym naseljenjem i nahodi se pod silnym vplyvom češskogo jezyka. Na poljskoj straně granicy jest podvrženo silnomu vplyvu standardnogo poljskogo jezyka.
Pisateljami, tvorečimi v těšinjskom narěčju sut byli: Aniela KupiecAnjela Kupěc, Emilia MichalskaEmilija Mihaljska, Władysław MłynekVladislav Mlynek, Mieczysław PeterekMěčyslav Peterek, Karol PiegzaKarol Pěgza, Jerzy RuckiJežy Rucky, Maria SzturcMarija Šturc i Adam WawroszAdam Vavroš[3][4].
Pohodženje
[edit | edit source]Narěčje těšinjskogo Slezka, podolg poljskyh jezykoznalcov, izevoluovalo iz staropoljskogo jezyka, shranivši do našyh časov mnogo čestij staropoljskogo jezyka, takyh kako slovnik i sintaksis. Veliky vplyv na formovanje tutogo narěčja iměli i imajut takože jezyky češsky, němečsky, standardny poljsky, a od nedavna takože slovačsky jezyk. Podolg češskyh jezykoznalcov, těšinjsko narěčje jest rodstvenno glavno s lašskymi i moravskymi dialektami i imaje vysšo podobanje češskomu jezyku než standardnomu poljskomu.
Oblast uživanja
[edit | edit source]
1a – dialekt iztočnočešsky,
1b – dialekt srědnočešsky,
1c – dialekt zapadnočešsky,
1d – dialekt češsko-moravsky)
2 – dialekt hanacky
3 – dialekt moravsko-slovacky
4a – dialekt lašski,
4b – dialekt prěhodny poljsko-češsky)
5 – dialekty směšane (byvale německojezyčne teritorije)
Těšinjsko narěčje jest uživano po obohdvoh stranah rěky Olzy, kako po češskoj, tako i po poljskoj. Na Zaolžju koristaje se prěd vsim poljskym naseljenjem. Koristaje se glavno v selah i malyh gradah. V gradah najčesteje koristaje se standardny poljsky jezyk. Těšinjsky dialekt jest vyše popularny na češskoj straně zatože těšinjsko narěčje jest bliže poljskomu jezyku, blagodare čemu dohodi glavno k fonetičnoj integraciji s poljskym jezykom.
V Těšinjskom Slezku izraženje po naszymu (pol.: „po naszemu”) odnosi se obyčno k těšinjskomu variantu slezskogo dialekta, čto jest svezano ne toliko razlikoju v rěči, osoblivo v sravnjenju s glivickymi dialektami sěvernoj česti Vrhnogo Slezka, ale i mnogostolětoju kulturnoju razlikoju od jego ostaloj česti.
Jezykove črty
[edit | edit source]Na pozadju inyh dialektov poljskogo těšinjsko narěčje odličaje se naslědujučimi črtami:
- Uzko izgovorjenje samoglasky ę v každoj poziciji.
- Odsutstvo "mazurenja".
- Harakteristična koncovka prvogo lica jedinstvennogo čisla -ym, np. vinšujym, ńesym, ale ne vsegda (np. v Wiśle strečaje se koncovka -e).
Od dialektov češskogo odličajut těšinjsko narěčje take tipične poljske (lehicke) črty, kako:
- Grupy TroT i TłoT vměsto češskyh TraT i TlaT, np. vrota, błoto vměsto češskyh vrata, bláto.[5]
- Lehicky prěhod ě > ’a i poljsky prěhod e > ’o, np. kf́at, śostra vměsto češskyh květ i sestra.[5]
- Relikty nosovok, np. pińundze, ḿynso vměsto češskyh peníze, maso,[5] hoti v okolicach Bogumina jest došlo do cělkovoj denazalizacje i na městu velikopoljskyh ą i ę sut, odpovědno, o i a.[6]
- Shranjenje g, np. gura, noga vměsto češskyh hora, noha.[5]
- Smekčanje suglasnyh pri e, np. ḿetła, śedlok, źeli.[5]
Red javjenij svezyvaje těšinjsko narěčje s lašskymi dialektami, i takože s poljskymi dialektami, osoblivo s dialektom slezskym, odličajuči jego pri tom od ostalyh češskyh narěčij:
- Izčeznenje kolikosti.[5]
- Shranjenje razliky i - y i takože l - ł (u̯), a takože odsutnost diftongizacije ú.[5]
- Shranjenje grupy šč, np. ešče, ščípať.[5]
- Roditeljnik množnogo čisla na -uv.[5]
- Zaimennik kaj ‘kudy’, np. kaj idźeš?.[5]
Na jugoiztoku Těšinjskogo Slezka jest takože razprostranjeny jablonkovsky dialekt, ktorz se odličaje harakterističnym jablonkowanjem, tj. směšivanjem redov ś, ź, ć, dź i sz, ż, cz, dż.[6]. Koristaje se on v tako nazyvanoj Trójwsi beskidzkiej (trojkě beskydskyh sel), tj. v Istebně, Konijakovu i Jaworžynkě. Ostal v njej do dnes staropoljsky frikativny izgovor „rz”.
W Karvině i okolju ł izgovorjaje kako velarizovany Bočny suglasny (tako naz. ł scenično), tj. kako [ɫ] sravnjenju s [w] na ostaloj teritorije dialekta.[6] Tam že shranil se izgovor sv vměsto sf, np. svuj.[6]
Harakterno jest takože koristanje takyh izrazov o malyh děvčinkah v srědnom rodu: Ofijka poszło do szkoły, i daže sami děvčinky tak govoret o sebe: jo stukło zdrzadło.
Priklad teksta
[edit | edit source]Otče naš "po našemu" v sravnjenju s poljskym i češskym.
| po naszymu | poljsky | češsky |
|---|---|---|
|
|
|
Mural "Po naszymu"
[edit | edit source]W 2023 roku, na vozvyšenju obytnogo doma v Těšinu, ul. Barteczčka 23 (kvartal "Bobrek Wschód") pojevil se mural s nazvanjem "Po naszymu", skladajuči se iz 70 slov, prinaležečyh k těšinjskomu narěčju[7]. Sut to imenniky i glagoly, kako: stróm, kapsa, cesta, pusa, gańba, zwyrtula, skibeczka, fulać, wajco, utopiec, trula, szmatłać, sztróm, rzić, przekludzać, przikopa, babuć, blinkier, bożatko, cukle, ćmok, dekiel, drzistać, forszt, fukar, gajdy, torka, ujec, uwarzić, hyc, wartko, zico, zola, zwyrtać, zyngruba, żymła, bolok, biglować, brzidok, bylekaj, ździorbo, curig, cykocz, durch, dziwy, firanga, fórt, galan, gizd, glyndzić, góńka, grzib, hoczek, insza, izba, jakla, kabot, koło, kludzić, kreplik, kulok, kurzić, dymfoki, ujechuje, ućpać, tropić, śniegulok, sztympel, rzazać, piznąć, nónść.[8][9]
Mural "Po naszymu" jest jednym iz četyreh muralov, ktore byli izbrane do realizacije v ramkah Gradžanskogo Budžeta Těšina na rok 2023.[10]
Linky i referencije
[edit | edit source]- ↑ "Ethnologue report for language code:
szl". Ethnologue. Languages of the World. - ↑ "Murale po cieszyńsku" (na poljskom). Budżet Obywatelski Cieszyn 2023. Data dostupa: 12 februara 2023.
- ↑ Raszka 2005 ↓.
- ↑ Wojciech Grajewski (22 septembra 2013). "Czytómy po naszymu". Książnica Cieszyńska. Bylo arhivovano iz iztočnika 12 februara 2023. Data dostupa: 12 februara 2023.
- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Kosek ↓, s. 99.
- 1 2 3 4 Kosek ↓, s. 100.
- ↑ Telewizja Polska S.A. Po naszymu. Mural poświęcony gwarze cieszyńskiej (na poljskom). katowice.tvp.pl. Data dostupa: 13 avgusta 2023.
- ↑ "Cieszynioki swoja godka majom… na muralu. To część projektu „Murale po cieszyńsku"" (na poljskom). Ślązag.pl. Data dostupa: 13 avgusta 2023.
- ↑ "Taki mural tylko w Cieszynie" (na poljskom). OX.pl. Data dostupa: 13 avgusta 2023.
- ↑ "Murale po cieszyńsku" (na poljskom). cieszyn.budzet-obywatelski.org. Data dostupa: 13 avgusta 2023.
Bibliografija
[edit | edit source]- Zaremba A. (1988). Szkice z dialektologii śląskiej. Katowice. str. 49–50.
- Loriš J. (1899). Rozbor podřečí hornoostravského ve Slezsku (na češskom). Praga.
- Raszka, Roman (2005). "Zaolzie w historii, mowie i kulturze, Bakalářská práce" (PDF). Ústav Slavistiky Filozofické Fakulty Masarykovy Univerzity.
- Kosek, Pavel. "Česká nářečí" (na češskom). Data dostupa: 15 septembra 2023.
Vnješnje linky
[edit | edit source]- "Strona w gwarze". gwaracieszynska.pl. Bylo arhivovano iz iztočnika 11 maja 2021.
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Gwara cieszyńska» v Vikipediji na poljskom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Dialek Silesia Cieszyn» v Vikipediji na indonezijskom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).