Wp/isv/Sokrat

Sokrat Σωκράτης
Portret Sokrata. Mramor. Rimska umětničska tvorba (1-o stolětje N.E). Možlivo, to jest kopija utračenoj bronzovoj statuje, stvorjenoj Lisipposom.
Biografija
Rodil se:	okolo 470 prěd N.E. Atiny (Alopece)
Umrl:	399 prěd N.E. (71 lět) Atiny
Smrt:	Iznudženo samoubijstvo jadom
Rodina
Žena:	Ksantip (Xanthippe)
Děti:	Lamprokl, Meneksen, Sofronisk
Akademična dějatelnost
Interesy:	Epistemologija, etika, tělěologija
Učeniki:	Platon Ksenofont Aristipp
Glavny vklad
Sokratična metoda (Maieutika) Sokratična ironija Etika i moraljna filozofija

Sokrat byl starogrečsky filozof iz Atin, ktory mysli se kako osnovatelj zapadnoj filozofiji i jedin iz prvyh filozofov-moralistov etičnoj teorije myšlenja. Sokrat - tajenstvenna figura, on ne je ostavil poslě sebe tekstov i je znamenity od posmrtnyh svědočstv drugyh klasičnyh pisatelev, najmě od jego učenikov Platona i Ksenofonta. Tute svědočstva zapisane v formě dialogov, v ktoryh Sokrat i jego subesědniki razsmatrjajut različne temy v stilu pytanij i odpovědij, oni sut začali literaturny žanr "sokratičesky dialog".

Protivorěčny razkazy o Sokratu delajut rekonstrukciju jego filozofije praktično nemožlivoj. Sokrat byl polarizujučej figuroju v atinskom spoločenstvu. V 399 roku prěd N.E. jego sut obvinili za bezbožnost i za zloj vliv na mladež. Ale realny dovod, prividno, byl v svezah s prědstaviteljami oligarhiji i kritika v adres reda demokratičnyh institutov. Byl osudženy na smrtnu kaznj. Je učinil samoubijstvo, izpivši silny jad.

Jego učenje je razdělilo starogrečsku filozofiju na "dosokratičsky" i "sokratičny" period. Odličeno od predhodnikov, ktoryh sut interesovali pytanja stvorenja kosmosa i vsego jestvujučego, Sokrat je počel izučati vnutrny svět človeka.

Sokrat je znamenity za glašenje sebe polnym neznancem. On je govoril, že jedinstveno znaje, že ničego ne znaje. Takym obrazom on proboval ukazati, že svědomost človeka o jego neznanju javjaje se prvym krokom k filolozofstvovanju.

Sokrat okazal silny vliv na filozofov pozdoj antičnosti i prodolžil to dělati v moderny epohu. Jego sut izučali srědnevěčni i islamski naučniki, on je igral važnu rolju v mysli italianskoj Renesansy, osoblivo v humanističnom dviženju. Interes k njemu ne oslaběval, čto je otraženo v tvorbah Sørena Kierkegaarda i Friedricha Nietzsche. Izobraženja Sokrata v umětnosti, literaturě i popularnoj kulturě sut stvorili jego široko znanoj figuroju v zapadnoj filizofskoj tradicije.

Iztočniky

Tuty članok imaje prěvod iz članka «Socrates» na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).