Wp/isv/Slovjanosrbsky jezyk
| |
 | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Ozemja | Srbija |
| Govoritelji | 0 (18.–19. věk)[1] |
| Pismo | |
| Jezyčna rodina | |
| Jezyčne kody | |
| ISO 639-3 | |
Slovjanosrbsky jezyk (славяносербскій, slovjanosrbskij; srbohrv.: славеносрпски, slavenosrpski), byl knižny jezyk upotrěbjeny Srbami v Habsburgskoj monarhiji, osoblivo v oblasti dnešnjej Vojvodiny, od srědiny 18. věka do rannjih desetilětij 19. věka. V 1870-yh godah on upadl v zabytje. To byl jezyčny směs crkovnoslovjanskogo jezyka (v russkoj redakciji), narodnogo srbskogo jezyka (štokavsko narěčje), i crkovnoslovjanskoj srbskoj redakcije.
Historija
[edit | edit source]Na početku 18. stolětja literaturnym jezykom Srbov byla srbska redakcija crkovnoslovjanskogo (takože nazyvana «srboslovjanskym jezykom»), s mnogověčnoju tradicijeju.[2][3] Po Velikoj srbskoju migraciji v 1690, mnogo Srbov ostavili osmanske teritorije i oseli v južnyh oblastah Kraljevstva Madjarije v Habsburgskoj imperiji, glavno v dnešnjej Vojvodině. Srbska pravoslavna crkov v tyh oblastah nudžala se v liturgične knigy, a srbske školy v učebnikah. No Habsburgsky dvor ne dozvolil Srbam osnovati svojih tipografij. Srbska pravoslavna crkov i školy dostali bogatu pomoč v knigah i učiteljah od Russkogo carstva. Do srědiny 18. stolětja crkovnoslovjansky jezyk bil zaměnjeny russkoslovjanskym (russka redakcija crkovnoslovjanskogo) kako glavny literaturny jezyk Srbov.[4][5]
Onogda mirjani začeli byti mnogočislnějši i važnějši než monahi i svečenniki srěd aktivnyh srbskyh pisateljev. Světski pisatelji hotěli pisati bliže občemu srbskomu čitatelju, no pri tom večinstvo iz njih gledalo na crkovnoslovjansky kako na bolje prestižny i vysočny jezyk než popularny srbsky. Crkovnoslovjansky byl tože identifikovany s praslovjanskym jezykom, i jego upotrěbjenje v literaturě bylo smatrjano kako prodolženje drěvnoj tradicije. Pisatelji začeli směšati russkoslovjansky, narodny srbski i russky, i rezultatny směšany jezyk byl nazvany slovjanosrbsky. Prvo pečatano dělo na slovjanosrbskom napisal v 1768 Zaharije Orfelin. Raněje, v 1730-yh lětah, byl sostavjeny němečsko–slovjanskosrbsky slovnik. Směšany jezyk stal se dominantny v světskoj srbskoj literaturě i publikacijah v 1780-yh i 1790-yh lětah.[6] Na početku 19. stolětja on byl silno atakovany od Vuka Karadžića i jego poslědovateljev, čije reformy osnovali moderny literaturny srbsky bazovany na narodnom jezyku.[7] Poslědno značimo dělo na slovjanosrbskom bylo izdano v 1825.[8]
Slovjanosrbsky byl upotrěbjany v literaturnyh dělah, vključno proza i poezija, školnyh učebnikah, filologičnyh i teologičnyh rabotah, popularno-naučnyh i praktičnyh knigah, i drugyh publikacijah. Različne zakony, rěšenja i proklamacije Habsburgskoj vlasti byvali pečatane v slovjanosrbskom, i v tom jezyku byli prve srbske gazety Serbskija novini (1791).[6] Srěd drugyh žurnalov byli Slaveno-serbskij magazin (1768) i Slaveno-serbskija vědomosti (1792–94),[9] tak i pozdnějše Novine serbske iz carstvujuščega grada Vienne (1814–1817). Dvusměrny němečsko-srbsky slovnik (1791), sodrživajuči okolo 20.000 slov v oboh napravjenjah, byl sostavjeny adaptacijeju němečsko–russkogo slovnika na slovjanosrbsky.[10]
Osoblivosti
[edit | edit source]Teksty slovjanosrbskogo jezyka pokazyvajut leksikalno, fonologično, morfologično i sintaktično směšanje russko-slovjanskogo, narodnogo srbskogo i, v menšej měrě, carskogo russkogo.
Iztočniky
[edit | edit source]- ↑ Wp/isv/Slovjanosrbsky jezyk. Ethnologue (25 izd.). 2022.
- ↑ Albin 1970, str. 484
- ↑ Ivić 1998, str. 105–106
- ↑ Ivić 1998, str. 116–119
- ↑ Paxton 1981, str. 107–109
- 1 2 Ivić 1998, str. 129–133
- ↑ Albin 1970, str. 489–491
- ↑ Ivić 1998, p. 194
- ↑ "Slavenosrpski jezik", Hrvatska enciklopedija (na hrvatskom), Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 1999–2009
- ↑ Gudkov 1993, str. 79–81
Vidite takože
[edit | edit source]Literatura
[edit | edit source]- Albin, Alexander (1970). The Creation of the Slavonic-Serbian Literary Language. The Slavonic and East European Review 48(113): 483–491.
- Gudkov, Vladimir (1993). Srbskaja leksikografija XVIII veka. Moskva.
- Ivanova, Najda (2010). Slovjanosrbsky jezyk meždu ‘prostotoju’ i ‘sovršentvom’. Južnoslovjanski Filolog 66: 255–268.
- Ivić, Pavle (1998). Prěgled historije srbskogo jezyka. Novi Sad.
- Paxton, Roger (1981). Identity and Consciousness: Culture and Politics among the Habsburg Serbs in the 18th Century. Boulder, Colorado.
