Wp/isv/Simon Bolivar
 Avtor: Luis Enrike Toro Moreno (1922), Palacio Legislativo, La Paz | |
| Rodil(-a) se | Karakas, Venezuela |
|---|---|
| Umrl(-a) | 17 dekembra 1830 (47) |
| Město pogreba | Narodny Panteon Venesuely |
| Narodnost |
|
| Dolžnost | 1-y prezident Kolumbije 16 feb 1819 – 27 apr 1830 Prědhodnik: Estanislao Vergara y Sanz de Santamaría Nastupnik: Domingo Caycedo 4-y prezident Peru[1] 10 feb 1824 – 27 jan 1827 Prědhodnik: José Bernardo de Tagle Nastupnik: José de La Mar 1-y prezident Bolivije [2] 6 aug 1825 – 29 dek 1825 Prědhodnik: Ne byl Nastupnik: Antonio José de Sucre |
| Suprug(a) | María Teresa Rodríguez del Toro y Alaysa, 1802-1803 (umrla) |
| Partner | Manuela Sáenz |
| Podpis | |
 | |
Simon Bolivar (1783 - 1830) byl Venezuelskym, Peruanskym, Bolivijskym, Kolumbijskym i Ekvadorskym vojennym i političnym liderom. Rodil se v Karakasu v Venezuelě. On jest osvobodil mnogo kolonij od španskoj imperije v Južnoj Amerikě. Tute kolinije vključali sut Venesuelu, Kolumbiju, Ekvador, Peru i Boliviju. Mnogo lět on jest byl prezidentom Velikoj Kolumbije, državy, ktora uže ne jestvuje. Država Bolivija jest nazvana imenom Simona Bolivara. Nezavisnost tutyh južnoamerikanskyh držav jest inspirovala nezavisnost Centralnoj Ameriky i Meksika v lětu 1811.
Rannji život
Simon Bolivar se narodil v Karakasu vo velmi bogatoj rodině, ktora jest vladala nasady, ranča, kopalnje i mnogo rabov, ktore sut rabotali v jih biznesah.[3][4] Jego polno ime bylo jest Simón José Antonio de la Santísima Trinidad Bolívar y Palacios Ponte-Andrade y Blanco. Jego sut poslali na učenje do školy v Španiji, kako to bylo normalno za mnoge děti od bogatyh rodin v toj čas. Dokolě on jest byl v Madridu, Bolivar oženil se s Maríjeju Terezoju Rodrigez del Toro i Alaiza v lětu 1802. On jest takože poznal ideji Prosvěčanja.
Revolucija v Latinskoj Amerikě
Běle ljudi se čuvstvovali ignorovanymi španskoju vladoju, zatože bogate ljudi směšanogo proishodženja sebe mogli "kupiti" bělost. Kreoly sut načali se nazyvati amerikancami, ne špancami, da by demostrovati svoju želanu nezavisnost. V lětu 1808 Napoleon jest zavojeval Španiju, i sdělal jest svojego brata Žozefa Bonaparta novym kraljem. Kolonije v Latinskoj Amerike sut povstali zatože oni sut byli věrnymi staromu kralju, Karlu IV-mu Španskomu i ne Napoleonu.
V septembru 1815 Simon Bolivar jest napisal pismo iz Jamajky. On jest objasnil pričiny i dovody, začto vsa Južna Amerika ili česti jej sut dolžny byti nezavisnymi (svobodnymi od španskoj vlady). Simon Bolivar byl jest umorjeny tym, kako odnošenje jest bylo k Venesuele i inym državam, ktere sut byli brany kako raby i ne kako by byli sut svobodnymi. On jest skazal “My jesmo byli ponižene odnošenjem, ktoro ne toliko nas jest lišalo naših prav, ale i držalo nas vo stanju stalogo mladenčestva, čto tykalo se spoločnyh děl.” On povtorjal jest v jego jamajskom pismu, začto jest važno byti svobodnymi. “My jesmo neprěstanno v položenju nižšem, než rabstvo, i zato za nas jest trudno vznesti nasladu svobodoju.” Tuto označalo, že oni daže ne mogli radovati se svobodě. "Zatože uspěhy sut byli čestečnymi i neregularnymi, my ne musimo izgubjati věru. My jesmo mladi bez malogo vo vseh umětnostjah i naukah, ale, v istoj měre, jesmo stari v sposobah civilizovanoj spoločnosti."
V maju 26, 1819 Bolivar sbiral jest zajedno s grupoju bojovnikov, ktore htěli sut poběditi Špansko vojsko. Oni sut dostali snabděnje i prěpravili sut sotky milej ravnin, močarov, rěk i tako dalje. Po putu tam, mnogo ljudij sut umrelo na glad, boleznji i ine pričiny. Prěpravivši se črez ravniny, 7-go avgusta oni sustrětili se s rojalistami i 10 avgusta izygrali sut bitvu pri Bojakě (Boyacá, Kolumbija). Bolivar potom jest dobyl Bojaku. V juniju 1821 Bolivar jest izygral bitvu pri Karabobo (Carabobo), a potom ješče jednu v Karakasu. Několiko dnjev po tom, kako Venezuela jest stala svobodnoju od španskyh rojalistov, Bolivar jest šel na jug i jest dobyl Kito. 27 julija 1822 Simon Bolivar i Hose San Martin (José de San Martín) sut strětli se v Guajakilju na tako zvanoj Guajakiljskoj konferenciji. V avgustu 1824 oni sut byli gotovi prěpraviti se črez Andy da by sut porazili španskyh rojalistov. San Martin jest odstupil se svojih močij v Peru i jest šel nazad v Argentinu. Pozděje on jest se vozil do Evropy. Bolivar jest spustil svoju kampaniju, i zanedolgo izygral jest malu ale važnu bitvu pri Huninu (Junín). Rojalisty sut odstupili i v koncu proigrali.
Bolivar jet govoril, že jego ljudi sut byli v položenju "nižšem rabstva", ale mnogi iz njih sut sami vladli rabami. Aleksandr Petion (Alexandre Pétion), prezident Haiti, jest skazal, že on by pomogl Bolivaur, kogda by toj zlikvidoval rabstvo v ramnkah nezavistnosti.[5] Bolivar jest suglasil se, ale jedino zatože bojal se, že raby mogut povstati protiv rabovladarov, kako oni sut izdělali na Haiti, i on jedino osvobodil tyh rabov, ktore suglasili vojovati v jego vojsku.[6] Ačekoli Petion jemu jest pomogal, Bolivar nikogda ne osvobodil jest vsih rabov, i rabstvo ne bylo jest likvidovano v Kolumbiji,[7] Venesuelě,[8] i Ekvadoru[9] až do 1850-h lět.
Jego stalo pomnet i uznavajut za pomoć v doseganju nezavistnosti mnogyh latino amerikanskyh držav. Zato ljudi nazyvali sut jego "El Liberator". Někore ljudi jego sut nenavideli, zato že sut mněvali jego prědavnikom, ktory htel se stati diktatorom.
Druge stranicy
- "Simon Bolívar". Bylo arhivovano iz iztočnika 28 junija 2007.
Linky i referencije
- ↑ "Ley Disponiendo Que El Ejecutivo Comunique A Bolívar La Abolición De La Constitución Vitalicia Y La Elección De Presidente De La República, 22 de Junio de 1827" (na španskom). Congress of Peru. 22 junija 1827. Data dostupa: 29 mareca 2023.
Styled as Supreme Political and Military Authority of the Peruvian Republic.
- ↑ "Se enciende el debate por el cargo de Simón Bolívar" [Debate Ignites over Simón Bolívar's Position]. El Día (na španskom). Santa Cruz de la Sierra. 19 dekembra 2011. Bylo arhivovano iz iztočnika 14 februara 2023. Data dostupa: 14 februara 2023.
Styled as Liberator President of the Republic of Colombia, Liberator of Peru, and Charged with the Supreme Command of it. The term "president" was not in common use at the time of Bolívar's designation. Whether this then makes Bolívar not the first president is a minor source of academic dispute.
- ↑ Silva, Ricardo (27 septembra 1993). "An introduction to artificial cavities in Venezuela during the colonial period". Souterrains. Bylo arhivovano iz iztočnika 22 oktobra 2020. Data dostupa: 28 oktobra 2020.
- ↑ Masur, Gerhard (1969). Simon Bolivar. Internet Archive. Albuquerque: University of New Mexico Press. str. 33. ISBN 978-0-8263-0131-4.
On the death of Bolivar’s father, the holdings left to his heirs were large and included twelve houses in Caracas and La Guayra, vast herds of cattle scattered on the wide plains of Venezuela, indigo fields in the valley of Suata, rich mines near Aroa, and San Mateo, where rum was distilled from sugar grown on the estate. In addition to his inheritance from his father, Simon controlled another estate with an income of about twenty thousand pesos. He was one of the richest men in Caracas, with the power to direct a large sphere of activity.
- ↑ Stieber, Chelsea. "Pétion and Bolívar". Haiti: An Island Luminous. Florida International University. Data dostupa: 28 oktobra 2020.
- ↑ Helg, Aline (junija 2012). "Simón Bolívar's Republic: a bulwark against the "Tyranny" of the Majority". Revista de Sociologia e Política (na anglijskom). 20 (42): 21–37. doi:10.1590/S0104-44782012000200004. ISSN 0104-4478.
- ↑ Brooke, James (29 mareca 1994). "Long Neglected, Colombia's Blacks Win Changes". The New York Times (na anglijskom). ISSN 0362-4331. Data dostupa: 28 oktobra 2020.
- ↑ "Afro-Venezuelans". Minority Rights Group (na anglijskom). 19 junija 2015. Data dostupa: 28 oktobra 2020.
- ↑ Johnson, Elizabeth Ofosuah (15 oktobra 2018). "Up from slavery, Afro-Ecuadorians continue the struggle for their place in society". CuencaHighLife (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 6 novembra 2020. Data dostupa: 28 oktobra 2020.
Vnešnje linky
- Tuty članok sodrživaje prěklad iz članka «Simón Bolívar» v Vikipediji na prostom anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Simón Bolívar» v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).