Wp/isv/Prava člověka

Prava člověka sut prava i svobody, ktore vsi ljudi imajut.

Vsi ljudi sut rodženi svobodni i ravni v dostojenstvu i pravah. Članok 1 Universalnoj deklaracije prav člověka (UDPČ) Organizacije sjedinjenyh narodov.

Dnes koncepty ljudskyh prav sut ohranjane kako zakonne prava v nacionalnom i medżunarodnom zakonodavstvu. Oni sut vidžene kako univerzalne, to znači že oni sut prědviděne za vsih, bez ogledu na rasu, religiju, etničnost, narodnost, věk, pol, politično ubědženje (ili libokako drugo ubědženje), inteligenciju, invalidnost, seksualnu orientaciju ili rodny identitet.

Každy člověk imaje vse te prava; ne jest možno davati toliko něktore iz njih:

'Vse ljudske prava sut univerzalne, nerazdělime i vzajemno zavisne i svezane. Medžunarodna skupina musi traktovati ljudske prava globalno v pravednom i ravnom obrazu, na istoj osnově i s jednakoju izraznostju. Vienska deklaracija i programa dějstv, Světova konferencija o pravah člověka 1993

Historija

Ideja ljudskyh prav proishodi iz idej, nahodženyh v religiji i filozofiji Zapadnoj Evropy. Moderny zapadny koncept ljudskyh prav načal se v Evropě v času Prosvečanja. V XVI stoletju někotori ljudi načali govoreti, že vsi imajut religijno i politično pravo izbirati svoju religiju i svojich voždov. Taka ideja byla važna v anglijskoj gradžanskoj vojně. Poslě vojny filosof Džon Lok (John Locke) jest tvrdil, že ljudi muset iměti oprědělenno množstvo ljudskyh prav. Tojte ideji byli takože važne v amerikanskoj revoluciji i francuzskoj revoluciji v 18. stoletji.

V 19. stoletji filozof Džon Stuart Mill (John Stuart Mill) byl važny razmysljatelj o ljudskyh pravah. On jest govoril, že ljudi muset iměti kontrolu nad svojimi tělami i mysljami. On govoril o trěh osoblivyh idejah:

• Svoboda slova
• Svoboda sobranja
• Svoboda iskati sčestje bez obliženja drugim

Hegel byl filosof, ktory jest pisal o ideje svobodnoj voli. On jest věril, že da by čutiti se svobodnym, člověk musi iměti možnost:

• vladěti imutkom;
• zaključati kontrakty s drugimi ljudmi;
• davati moralne oběčanja ljudam;
• žiti zajedno s někym;
• byti ohranjenym zakonom;
• iměti glas vo vladě.

Zakony

Zatože ljudi věret, že ljudske prava sut važny, državy ustanavjajut zakony, da by ih ohraniti. Tojte zakony govoret, že vlady ne mogut odimati ljudem jih osnovne prava. Oni takože postanavjajut, že osoby, ktore narušivajut prava drugyh, budut pokarane. Jednakože, mnogo držav vo světu ne ohranjajut ljudske prava svojih gradžanov.

Něktore velike politične grupy i državy sut sdelali izjavy, ktore sodějstvujut ljudskym pravam. Mnoge vlady i medžunarodne institucije mněvajut, že imějut pravo kazniti narušiteljev ljudskyh prav v čudžih državah, odvrgajuči trgovanje s nimi, ili podpirajuči grupy, ktore želajut svrgnuti jih vlady.

Deklaracija prav člověka i gradžanina, prěnjata od Nacionalnoj Sobrannicy Francije, 26 avgusta 1789

Medžu važnymi dokumentami o ljudskyh pravah sut konstitucije. Konstitucija Sjedinjenyh Štatov Ameriky i Konstitucija Francije sut dvě od najstarših sbirok zakonov, osnovanyh na ljudskyh pravah.

V 1948 godu Organizacija sjedinjenyh narodov prědložila Universalnu deklaraciju prav člověka. Ona jest široko uvažanym dokumentom, kotory opisuje, čto OSN mněvaje ljudskymi pravami. Ona ne jest zakon, no dva važnyh dogovory byli podpisane na osnově jegovyh idej:

• Meždunarodny dogovor o graždanskih i političnih pravah
• Medžunarodny dogovor o ekonomičskyh, socialnyh i kulturnyh pravah

To sut kovenanty OSN o ljudskyh pravah: dogovory mež ljudi ili državami. Drżavy, ktore podpisujut ty dva dogovory, soglašajut se jih izpolnjati.

Dodatočno k tojtym deklaracije i dogovoram, jestvuje mnogo dogovorov i dokumentov sdelanyh od OSN i drugih meždunarodnyh organizacij. Te dogovory i dokumenty sut znane kako Medžunarodne zakony o ljudskyh pravah.

Spisok prav člověka

Ne jest obče soglasije, kake sut osnovne ljudske prava. Malo držav svijetu dopuskajut vsě od tyh prav. Takože sut državy, v kotoryh tute prava ne sut zabranjene, ale ničto se ne delrobit se, da by ih promovati. Tut jest spisok něktorih najviše priznanyh prav:

Fundamentalne prava

• Pravo na život
• Byti gradžaninom nekakoj državy
• Pravo na dom
• Pravo na čestny sud
• Vladěti imutkom

Bezpečnost

• Bezpečnost od nasilja (fizičnogo, mentalnogo i seksualnogo)
• Poiskanje azylu, jestli država obhodi se s toboju zlo
• Čestny sud i razvažanje nevinnym než jest dokazana vina
• Osoblivo v Amerikě, pravo držati oružje, kako pistolety, za samoochranjenje

Občie životne svobody

• Pravo na obrazovanje
• Lěkaraska pomoč
• Věrjeti i praktikovati religiju po izboru
• Zaščita privatnogo života

Prava kasajuči se seksualnosti i reprodukciji

• Pravo na supružstvo i rodinu
• Ravnopravnost mužov i žen; prava žen
• Ne byti prinudženymi k supružstvu
• Pravo izraziti svoju seksualnu orientaciju

Politične svobody

• Pravo izraziti sebe: svoboda govorjenja
• Pravo glasovati
• Mirno protestovati protiv vlady ili grupy
• Pravo peticiji

Narusenja

Narusenje prav člověka (zlorabjenija jimi) sut situacije, kogda člověk jest pritisněny v sposob, kotory narušaje jego/jej prava. Zlorabjenija pravami člověka takože odnoset k narušenjam prav člověka.

Priměry narusenij prav člověka

• Arestovati někogo za to, že skazal, že vlada robi zle věci
• Ne dopustiti ljudjam praktikovati svoju religiju
• Genocid
• Ne dopustiti gradžaninu državy glasovati

Mnogi ljudi, organizacije i državy myslet, že zaščita prav človjeka jest mnogo važna. No ne vsi v světu věret v ljudske prava. Ako ljudi, ktori ne věret v prava, imajut političnu silu, oni mogut poradžati mnogo ljudij. I ako te ljudi nemajut političnoj sily, oni mogut byti nasilni k drugim ljudjam. Imajemo mnogo ludij, ktori rabotajut, da by zaštitili ljudske pravá vsih: nektory iz njih sut državne grupy, a nektori ne sut svezani s vladoju. Oni se obyčno nazyvajut Organizacijami zaščity prav člověka. Amnesty International i Human Rights Watch sut priměry takyh organizacij.

V Velikoj Britanji vsaki akt parlamenta dolžen byti v soglasju s Evropskoj konvencijeju o pravah člověka. Od tego, člověk može osporiti zakon, jesli on narušaje konvenciju. Jednako, vlada ne jest obvězna izmeniti zakon vslěd nesoglasja, i možet prijeti zakon, ktory protivoreči pravam člověka, esli tako želaje.

Gledajete takože

• Svoboda
• Ravnopravje
• Aktivizm
• Advokacija
• Graždanskě prava
• Demokracija
• Prava žen
• Prava dětij
• Epoha Prosvečanja

Vněšnje linky

• Fondacija člověčjih prav
• Amnesty International
• Lekari bez granic (Médicins Sans Frontières)
• Human Rights Watch
• Hiwaar For Human Rights Organisation
• Tuty članok sodrživaje prěklad iz članka «Human rights» v Vikipediji na prostom anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).