Wp/isv/Politika

Tuty članok trěbuje prověrky pravopisa, gramatiky, stilja ili tona.

Možete pomogti Wikipediji, popravivši jego. (September 2025)

Politika (od starogrěčskogo πολιτικά politiká – 'děla gradov') jest način, kako ljudi, ktori žive v grupah, činajut planovane rozhodnutja. Politika govori o tvorjenju dogovorov medžu ljudmi, da by oni mogli žiti spolu v grupah kako plemenah, gradah alebo državah. V velikyh grupah, takih kak državy, někotori ljudi možut posvětiti mnogo vrěmene tvorjenju takih dogovorov; take ljudi se zovut se politikami. Politiki i něktory drugi ljudi mogut sobirati se, da by stvorili vladu. Nauka o politikě v univerzitah se zove politologija, javne děla, vlada, politične studie alebo javno upravovanje.

V običnom životě termin «politika» odnosi se na način, kak državy sut upravljane, i na sposoby, v kotoryh vlady tvoryt pravilá i zakony, da by dobro upravljali ljudsko obščestvo. Politika možno je takože vidžena v drugih grupah, na primer v kompanijah, klubah, školah i crkvah.

Vlada

Vlada stara se voditi celu grupu. Vlady deržat se takih věkovnyh funkcij: odločati, ktory ljudi imajut kaky častki zemje odločati, ktory ljudi možut skazati drugim, čto jest činiti odločati, či idti v vojnu s drugom državomtvoriti pěnezy stavat se věci dlja vsih, na primer drogi, bolnici, biblioteki i pristani. Obrazovani ljudi — ili dlja ih vlastnogo dobra, ili da by nauciti jih tomu, što vlada hoče, da by oni znali brinuti se o velmi mladih, bolnych ili starých upravljati dobrobytom drżavy i financijami dostupnymi dlja služeb (bolnic, škol, itd.)

Jeden iz sposobov, kak vlada vodi grupu, jest tvorjenie zakonov i pravil, kotory govoret vsim, čto oni mogut ili ne mogut činiti. Vlada stvara te zakony, aby obščestvo bylo bezpečno i dobro organizovano. Napriklad, zakon «ne voziti auto, kogda si pil alkohol» zastavlja ljudi ot pijanogo voženja, ktore može ubiti ljudi. Zakon «moraš nositi šlem, kogda ideš na motocyklu» pomaga ljudjam zaštititi sebe, kogda oni ridedu.

Vlada možno kontrolirovat ljudi i dejanja v kraju i drugymi sposobami, kromě tvorjenja zakonov.

Na primer, kak vlada trati svoj pěnezy, silno vpliva na to, što ljudi budut dělat i što se stane s ljudmi. Jesli vlada trati mnogo deneg na bolnice i medicinskih sester, ljudje, verojatno, stanut zdorovějše.

Takože, jesli ljudi ljubit svoju vladu ili sčitaju je mudroj, oni možut dělat někotory věci prosto zato, že vlada govori, že to jest dobro. Vlady često izdelavajut plakaty ili televizijske reklamje, kotore poštrigaju ljudi prestati piti cigarety ili jesti više plodov i ovočej.

Politika často srovnavaje se s etikaju (idejami o pravilnom i nepravilnom). Etika jest bolě abstraktno izčezanje o pravilnom i nepravilnom. Etika obično bolě zajima se principami než zakonom ili politikom či diplomati, zato mnogo ljudi myslit, že etika ne jest praktična. No bez někojka soglasja o etice, verojatno nemožno bylo by iměti i diskusija i zakony i izbiranje. V každym političnom sistemě jest někoje soglasje o etice i osobnom povedenju.

Politične partii

V většini držav ljudie sozdali politične partii, aby predstavit svoje ideje. Obyčno jest několiko nesočestvij medžu ljudmi vnutri jedne partii, no oni rabotajut spolu, posleku čuvaju, že sglasuju se o dovolno mnogih věcah i že budut imati bolěje silu, jesli se jedinjaju. Oni priglašajut jedino i tože poziciju o mnogih voprosah i soglašajut se podržati jedino i tože zakony reformy i jedino i tože vodżi. Izbor jest običajno konkurencija medžu različnymi stranami. Primiery stran sut Liberalna partija, Laboristka partija, i Zelena partija v Australii.

Historija

Grěčsky filosof Aristotel pisal, že člověk jest politično životno i že etika i politika sut blisko svjazane. Niccolo Machiavelli pisal v svojej knigi Il Principe ('Knjiga Knjaz', 1532), že politika prěd všim jest o iměni i održanju sily. On skazal, že bez sily vodż ne može ničto sdelati.

V 1651 godu Thomas Hobbes napisav Leviathan, knigu o politice. Hobbes pisal, že ljudi, živejuci v grupah, často otkazuju se od některih svojih prav v obměn za zaščitu od vlady. Tuta ideja jest osnova teorije občestvenogo dogovora.

V 19. stoletje John Stuart Mill razvinul «liberalnu» ideju politiki. Mill skazal, že demokratija jest najvažnejšij političny razvoj XIX stoletja. On govoril, že treba dati večšu zaščitu individualnym pravom protiv vlady.

Medžunarodna politika

Sut takože nesočestvija medžu različnymi državami. Popytki rešiti probleme s vstrečanjemi zovut se diplomatija. To jest politika medžu narodami, a ne vnutri nacij. Jesli problemy ne sut razrešeni diplomatijeju, oni mogu privesti k vojni alebo terrorizmu.

Gledajete takože

Vněšnje linky

Politika – Citizendium

Tuty članok sodrživaje prěklad iz članka «Politics» v Vikipediji na prostom anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).