Wp/isv/Platon
| Platon
starogrěč. Πλάτων | |
|---|---|
| Obraz |  |
| Ime pri rodženju | Aristokl |
| Data rodženja | 428/427 prěd N.E. ili 424/423 prěd N.E. |
| Město rodženja | Starodavne Atiny |
| Data smrti | 348/347 prěd N.E. |
| Město smrti | Starodavne Atiny |
| Kraj | Starodavne Atiny |
| Jezyk tvorb | attičsky dialekt starogrěčskogo jezyka |
| Rod dějateljnosti | filozof, poet, pisatelj, epigramist, filozof prava |
| Glavne interesy | metafizika, epistemologija, etika, estetika, politika, obrazovanje, filozofija matematiky |
| Okazavšii vliv | Sokrat, Arhit, Demokrit, Parmenid, Pifagor, Geraklit |
| Izpytavšii vliv | Aristotel, praktično vse evropejski i blizkoiztočni filozofi |
Platon (starogrěč. Πλάτων, Plátōn; rodil se priblizno v 428–423 prěd N.E., umrl 348/347 prěd N.E.) - byl starogrěčsky filozof Klasičnogo perioda, ktory mysli se kako prvoosnovny myslitelj Zapadnoj filozofije i inovator pismenogo dialoga i dialektičnyh form v filozofije.
On okazal vliv na vse osnovne směry teoritičnoj i praktičnoj filozofije i byl osnovateljem Platonovoj akademije - filozofskoj školy v Atinah, kde Platon obučal svojim doktrinam, ktore v budučnosti stanut znane kako platonizm.
Zajedno s jego učitelem Sokratom i učenikom Aristoteljem, Platon javjaje se centralnoju figuroju v historiji zapadnoj filozofije. Myslet, že polny sbornik tvorb Platona shranil se na proteženju 2400 lět - različno od tvorb priblizno vseh jego sovrěmennikov. Ačekoli jih popularnost kolěbala se, jih neizměnno sut čitali i izučali na proteženju stolětij. Črěz neoplatonizm on takože okazal vliv na hristijansku i islamsku filozofiju.