Wp/isv/Planovy jezyk
V 1850–1920. lětah v Evropě aktivovali stvorjenje planovyh jezykov, cěljem ktoryh bylo dati govoriteljam raznyh jezykov sporazuměvati se drug medžu drugom; v tamte lěta v srědnjem publikovali 3 jezyka v god, a v 1886–1916 lěta v sumě javili se 150 medžunarodnyh jezykov.[1] Povodom tomu stalo javjenje železnice, poštnoj i telegrafnoj svezi, čto dalo drastično uveličenje transportnoj i informacijnoj sveznosti Evropy, a slědno i možlivostij dlja sporazuměvanja.[1]
Prvym istinno popularnym medžunarodnym jezykom stal volapük, ktory v 1879–1880 godah stvoril duhovnik Johan Martin Sljajer.[1] Volapük imaje bogaty paradigm sklanjanja imennikov (sufiksy dlja 4 padežev i 2 gramatičnyh čisel), konjugacije glagolov (prědrastky dlja izražanja vidočasnyh značenij i diateza), a takože sufiksy dlja osoby, čisla i naklonjenja.[1]
V 1887 godu Ludovik Zamenhof opublikoval opis najvyše popularnogo umětnogo jezyka — esperanta. On imaje shodnost s volapükom, ale sodržaje menje slovotvornoj morfologije, a v slovosboru imaje vyše silny vliv latinskogo i jego modernyh potomkov.[1] V 1907 godu na osnově esperanta byl opublikovany ido, ktory bez malogo izbavil se od slovotvora, a v 1928 godu novial, ktory imal prěhod k analitizmu i v glagolnoj morfologiji.[1]
| Esperanto | La | virino | hav-as | ruĝa-j-n | pomo-j-n | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| glosy | člen | žena | imati-PRES | črveny-PL-ACC | jabloko-PL-ACC | |
| Ido | La | muliero | hav-as | reda | pom-i | |
| glosy | člen | žena | imati-PRES | črveny | jabloko-PL | |
| prěvod | "Žena imaje črvene jabloky" | |||||
Iztočniky
[edit | edit source]- ↑ 1.0 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 Goodall, Grant (17 januara 2023). "Constructed Languages". Annual Review of Linguistics (na anglijskom). 9 (1): 419–437. doi:10.1146/annurev-linguistics-030421-064707. ISSN 2333-9683.