Wp/isv/Pjotr Uslar
| Pjotr Karlovič Uslar Пётр Карлович Услар | |
|---|---|
| Obraz |  |
| Urodil se | 20 avgusta (1 septembra)[1] 1816 g., Kurovo, Vyšnjevoločsky ujezd, Tverska gubernija, Rosijska imperija |
| Umrl | 8 (20) junija 1875, g., Kurovo, Vyšnjevoločsky ujezd, Tverska gubernija, Rosijska imperija |
| Obrazovanje | Glavno (tutčas: Nikolajevsko) inženjersko učilišče v St.-Peterburgu; Imperatorska vojenna akademija v St.-Peterburgu |
| Vojenno zvanje | general-major |
| Znajemy kako | Jezykoznavec, etnograf, kavkazověd |
| Podpis |  |
Baron Pjotr Karlovič Uslar (rus.: Пётр Ка́рлович У́слар, něm.: Peter von Uslar) (ur. Kurovo, Vyšnjevoločsky ujezd, Tverska gubernija, Rosijska imperija, 20 avgusta (1 septembra) 1816 – tamože, 8 (20) junija 1875)[1] byl rosijsky general, inženjer, jezykoznavec i etnograf němečskogo proizhodženja, ktory iměl veliko značenje kako izslědovatelj mnogyh kavkazskyh jezykov.
Zivotopis
[edit | edit source]Pjotr Uslar urodil se na zemskom iměnju Kurovo v tverskoj guberniji v rodině vojennyh; jegov děd prěselil se v 1765 g. iz Hanovera do Rosijskoj imperije, kde vstupil v carsku armiju. Mlady Pjotr studioval vojenno inženjerstvo v lětah 1833–1836, po čem učestvoval v vojennyh dějanjah na Kavkazu. Pozdněje on ukončil Imperatorsku vojennu akademiju v Sankt-Peterburgu, učestovoval v raznyh vojennyh ekspedicijah, a takože putoval po čudžině. Od 1850 g. nahodil se v tečenju 25 lět na Kavkazu. V 1851 g. on stal členom kavkazskogo odděla Imperatorskogo russkogo geografičnogo družstva, a v 1856 g. načelnikom štaba general-gubernatora v Kutaisi. Od 1862 g. iměl zvanje general-majora.
V 1858 g. prosili jego, da by napisal historiju Kavkaza. Rabota nad sbiranjem materialov razbudila v njim interes kavkazskymi jezykami. V tečenju mnogyh lět izslědoval jezyky sěvernogo Kavkaza i Dagestana, čto dovedlo k ogromnomu vkladu v poznanje i opisanje različnyh jezykov regiona, onogda ješče bezpismnyh. Uslar napisal obširne gramatične skice i dvujezyčne slovniky, načinajuči od jezykov sěverozapadnokavkazskoj rodiny. Uže v 1861 g. on razrabotal «Kavkazsku azbuku», bazovana na kirilici; za osnovny princip vzel gruzinsky alfabet, ale s russkymi bukvami s dodatkami, pri čem čestično koristal bukvy iz osetinskogo alfabeta Andersa Sjögrena.
Podrobno naučil se abhazskogo jezyka, jednogo iz najsloženějših kavkazskyh jezykov, i v lětah 1861–1862 napisal o njim obširnu monografiju, za ktoru takože stvoril prvy abhazsky alfabet. Tuto dělo, kako i slědujuče, sostojalo iz občih informacij o jezyku, opisa azbuky i gramatiky, prikladnyh tekstov (prislovice, pěsnje, skazky) i sbornika slov. V 1862 g. Uslar, zajedno s kabardinskym pisateljem Umarom Bersejevom, stvoril alfabet za kabardinsko-čerkessky jezyk, a ješče v tomže samom godu načel učiti se čečenskogo jezyka, čto dovedlo k drugoj monografiji; obě monografije byli nagradžene na konkursu v Akademiji nauk v 1863 g.
V slědujučih lětah Uslar takože zajmal se učenjem dagestanskyh jezykov, načinajuči od najrazprostranjenějšego jezyka v Dagestanu – avarskogo. Poslě monografij o avarskom (1863 g.) takože slědili monografije o lakskom («kazikumuhskom», 1864 g.), darginskom («hjurkilinskom», 1867 g.) i lezginskom («kjurinskom», 1871 g.) jezykah. V 1868 g. Uslar stal členom-korespondentom Historično-filologičnogo odděla Akademije nauk. V 1870 on načel izslědovati tabasaransky jezyk, ktory «iz vsih dagestanskyh jezykov prědstavil največe trudnostij», ale iz pričiny jegovoj smrti v 1875 g. ne uspěl ukončiti svoju monografiju, ktora nakonec byla izdana toliko v 1979 g.
Kromě povyših jezykov Uslar takože ostavil menše materialy o drugyh jezykah, napr. o svanskom, ubyhskom i arčinskom. Mnogo jegovyh děl bylo posmrtno izdanyh tipografičnym sposobom v 1880-yh i 1890-yh lětah od Upravljenja Kavkazskogo učebnogo okruga. Uslar uvažaje se jednym iz tvorcev kavkazskogo jezykoznavstva, a jegove děla do dnešnjego dnja ne utratili svoju cěnnost, ibo v mnogyh slučajah sodrživajut najstarše zapisy danyh jezykov.
Glavne děla
[edit | edit source]- Усларъ, П.К. (1881). "Древнѣйшія сказанія о Кавказѣ" (PDF). Записки кавказскаго отдѣла Императорсаго русскаго географическаго общества. Книжка XII. Тифлисъ: Типографія Меликова. LXXXIII + 581 str.
- Усларъ, П.К. (1862). Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ (PDF). Тифлисъ. 302 str.
- Усларъ, П.К. (1887). Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ (PDF). Тифлисъ: Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ. XV + 193 + 120 str.
- Усларъ, П.К. (1862). Этнографія Кавказа. Языкознаніе. II. Чеченскій языкъ (PDF). Тифлисъ. 416 str.
- Усларъ, П.К. (1868). Этнографія Кавказа. Языкознаніе. II. Чеченскій языкъ. Тифлисъ: Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ. 52 + 246 + 117 str.
- Усларъ, П.К. (1889). Этнографія Кавказа. Языкознаніе. III. Аварскій языкъ (PDF). Тифлисъ: Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ. 242 + 245 + 20 str.
- Усларъ, П.К. (1890). Этнографія Кавказа. Языкознаніе. IV. Лакскій языкъ (PDF). Тифлисъ: Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ. 42 + 422 + 14 str.
- Усларъ, П.К. (1892). Этнографія Кавказа. Языкознаніе. V. Хюркилинскій языкъ (PDF). Тифлисъ: Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ. 497 str.
- Усларъ, П.К. (1896). Этнографія Кавказа. Языкознаніе. VI. Кюринский язык (PDF). Тифлисъ: Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ. 639 str.
- Услар, П.К. (1979). Табасаранский язык (PDF). Тбилиси: Мецниереба. 1072 str.
Literatura
[edit | edit source]- Алиева, А.И. (2022). "Петр Карлович Услар — основоположник кавказской фольколористи". Studia Litterarum (na russkom) (7(1): March 2022): 388–413. doi:10.22455/2500-4247-2022-7-1-388-413.
- Загурский, Л.П. (1881). "Петр Карлович Услар и его деятельность на Кавказе". Древние сказания о Кавказе (na russkom). Тифлис: Изд. Кавк. воен.-нар. упр. str. I–LXXXIII.
- Майсак, А.М. (7 junija 2022). "Услар Пётр Карлович". Большая российская енциклопедия (na russkom).
- Мирзабеков, Азиз (12 avgusta 2016). "Выдающийся кавказовед. Петр Карлович Услар и его монография «Кюринский язык»". Lezgi-yar.ru (Лезгийрин КIватIал / Лезгинский Информационный Портал) (na russkom).
Primětky
[edit | edit source]- 1 2 Prva data suglasno julianskomu kalendaru (stary stilj), vtora suglasno gregorianskomu kalendaru (novy stilj).
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka « Услар, Пётр Карлович» v Vikipediji na russkom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).